Menu Item
Evropska unija mora spremeniti način razmišljanja o pripravljenosti na krize, je danes ob predstavitvi poročila nekdanjega finskega predsednika Saulija Niinistöja na to temo poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. To meni tudi avtor poročila, v katerem je poudaril še pomen medsebojnega zaupanja in zadostnih finančnih sredstev. Bo Evropska unija kmalu dobila tudi svojo obveščevalno agencijo?
“Evropa spoznava, da velike krize zadnjih let niso niti osamljene niti prehodne. Nasprotno, odražajo prelomnice in tektonske geopolitične, podnebne in tehnološke spremembe. Na te spremembe smo se pogosto zgolj odzvali. Vendar pa moramo storiti več. Spremeniti moramo našo miselnost,” je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen povedala ob predstavitvi poročila, pripravo katerega je marca naložila nekdanjemu finskemu predsedniku.
Da boljša pripravljenost EU na krize zahteva drugačno miselnost, v svojem poročilu poudarja tudi Sauli Niinistö. Na skupni novinarski konferenci s predsednico komisije je poudaril, da je “varnost temelj za vse, kar nam je pomembno”. “V poročilu govorim o celoviti pripravljenosti. To pomeni sodelovanje vseh relevantnih akterjev in uporabo vseh virov za pripravo na resne krize,” je povedal.
Priporočila, kako to doseči, je razdelil na osem področij. Med njimi je izpostavil to, da mora biti EU zmožna delovati v vseh okoliščinah. Predlaga pripravo celovite ocene tveganj, ki jim je EU izpostavljena. Strategija o pripravljenosti unije, pripravo katere je za prihodnji mandat komisije napovedala von der Leyen, mora jasno določiti ključne funkcije EU, ki jih je treba zaščititi ne glede na okoliščine.
Predsednica komisije je zagotovila, da bo v središču strategije sodelovanje med različnimi vladnimi in družbenimi akterji, vključno z zasebnim sektorjem, civilno družbo in državljani. Slednji morajo biti po besedah nekdanjega finskega predsednika v središču pripravljenosti na krize. “Državljane moramo bolje obveščati o tem, kako naj se pripravijo,” je poudaril.
Treba je okrepiti deljenje obveščevalnih podatkov znotraj Unije
Tako von der Leyen kot Niinistö sta poudarila tudi pomen okrepitve deljenja obveščevalnih podatkov znotraj EU. O tem, kako priti do tega, pa morajo razpravljati države članice, je povedala predsednica komisije.
Niinistö je v poročilu navedel, da bi Evropska unija potrebovala lastno obveščevalno agencijo, ki bi državam z večjo izmenjavo informacij pomagala preprečevati grožnje, sabotaže in infiltracijo tujih agentov, ki trenutno bivajo in delujejo v prestolnicah in večjih mestih Unije, poroča bruseljski portal Politico.
“EU naj razvije polnopravno službo za obveščevalno sodelovanje na ravni EU, ki lahko služi tako strateškim kot operativnim potrebam,” je izpostavil nekdanji finski predsednik in dodal, da je treba okrepiti “protiobveščevalno delo v institucijah Evropske unije”.
Von der Leyen pa je poudarila, da so za zbiranje obveščevalnih podatkov trenutno odgovorne predvsem države članice EU, je pa po njenem prepričanju treba graditi na “izboljšanju pretoka informacij, njihovem zbiranju in deljenju obveščevalnih podatkov”.
Po mnenju nekdanjega predsednika Finske mora krizno načrtovanje upoštevati tudi rusko agresijo na Ukrajino, pri čemer se je zavzel za okrepitev sodelovanja med EU in zvezo Nato. EU mora zaradi ruske agresije še pospešiti prizadevanja za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije, je pozval.
Da bo EU pripravljena na prihodnje krize, pa bo morala temu nameniti tudi dovolj finančnih sredstev. Niinistö predlaga, da bi v prihodnjem večletnem finančnem okvirju EU pripravljenosti namenili najmanj 20 odstotkov sredstev. Poudaril je, da bi toliko sredstev namenili za vse preventivne ukrepe, ne samo za obrambo oziroma oboroževanje.
Predsednica komisije pa je poudarila, da je treba najprej opraviti razpravo o tem, ali obstajajo veliki projekti v skupnem evropskem interesu. Če se države članice strinjajo o uresničitvi takšnega evropskega projekta, pa je treba razmisliti še o financiranju.
V odgovoru na vprašanje, ali bi lahko tovrstne projekte financirali tudi s skupnim zadolževanjem, je poudarila, da obstajata zgolj dva načina financiranja. To so nacionalni prispevki držav članic in novi lastni viri financiranja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje