Menu Item
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dopoldne prispela na obisk v Kijev, kjer je med drugim predstavila načrt za pripravljenost na zimo v Ukrajini v luči ruskih napadov na energetsko infrastrukturo. Ob tem je napovedala, da bo EU Ukrajini v okviru zaveze skupine G7 namenila posojilo v višini 35 milijard evrov. Skupina G7 je že julija napovedala posojilo v višini 50 milijard dolarjev, za odplačevanje katerega bi Ukrajini posredovali prihodke od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja. Zelenski upa na Bidnovo podporo načrtu za končanje vojne. .
“Neusmiljeni ruski napadi pomenijo, da Ukrajina potrebuje nadaljnjo podporo EU. Evropska komisija bo Ukrajini v okviru zaveze skupine G7 zagotovila posojilo v višini do 35 milijard evrov. Gre za nov velik prispevek EU k ukrajinskemu okrevanju,” je na omrežju X zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Na skupni novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je pojasnila, da je komisija danes sprejela predloge, ki bodo EU omogočili izplačilo posojila. Tako bodo lahko zakonodajni postopki v Svetu EU in Evropskem parlamentu zaključeni do konca leta, je povedala predsednica komisije.
Kot so pojasnili viri v Bruslju, mora biti odločitev o izplačilu posojila v obliki makrofinančne pomoči sprejeta še letos. Če bosta sozakonodajalca pravno podlago sprejela dovolj hitro, bi lahko prvi obrok izplačali že do konca letošnjega leta. Pričakujejo sicer, da bodo do 35 milijard evrov izplačali v več obrokih do konca prihodnjega leta.
Končna višina posojila EU bo odvisna od prispevkov drugih članic skupine G7, katerih višina pa po navedbah uradnikov komisije še ni znana.
Ukrajina bo lahko celotno posojilo G7 v višini 45 milijard evrov oziroma 50 milijard ameriških dolarjev, o katerem so se junija na vrhu v Italiji dogovorili voditelji članic skupine, odplačevala s prihodki od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij zaradi ruske agresije na Ukrajino. Velika večina tega premoženja je v EU oziroma Belgiji.
Osmi obisk v ključnem trenutku
Von der Leyen se danes mudi na svojem osmem obisku Ukrajine od začetka ruske agresije pred dvema letoma in pol. Poleg posojila so med osrednjimi temami še podpora EU pri ukrajinskih pripravah na zimo, vojaška podpora, pa tudi približevanje države uniji.
“Moj osmi obisk Kijeva prihaja v ključnem trenutku. Čez dva tedna se bo začela kurilna sezona, Rusija pa neusmiljeno napada ukrajinsko civilno energetsko infrastrukturo, da bi ji povzročila čim večjo škodo. Ukrajini bomo pomagali pri njenih pogumnih prizadevanjih, da to premaga,” je še pred obiskom Von der Leyen povedala skupini novinarjev, med njimi Evropskega novinarskega središča (ENR), del katerega je tudi STA.
Von der Leyen je že v četrtek napovedala, da bo Evropska unija Ukrajini zagotovila nekaj manj kot 160 milijonov evrov za energetsko oskrbo med zimo, kar bo pokrilo približno četrtino potreb države po električni energiji.
Za danes je napovedala tudi razpravo o evropski podpori za obrambo Ukrajine, ki jo bo “plačala Rusija s prihodki, ustvarjenimi z zamrznjenim ruskim premoženjem”. Dodala je, da s temi sredstvi ob pomoči nekaterih članic EU, v tem primeru Danske, že pokrivajo naročila orožja in vojaške opreme za Ukrajino.
“Naslednje vprašanje, o katerem bomo razpravljali, so posojila skupine G7, o katerih smo se dogovorili v Apuliji,” je povedala predsednica Evropske komisije. Gre za 50 milijard dolarjev posojil, za katerega so se voditelji držav skupine G7 dogovorili julija na vrhu v Italiji.
Kot pomembni temi današnjih pogovorov z ukrajinskimi predstavniki je izpostavila še pristop Ukrajine k EU, pri čemer proces po njenih besedah poteka brez težav, in globalno podporo ukrajinskim načrtom za mir in okrevanje po vojni. “Generalna skupščina ZN prihodnji teden bo priložnost za posredovanje pomembnih sporočil in pridobivanje podpore, zlasti iz držav globalnega juga,” je še dejala von der Leyen.
Novo pomoč Ukrajini je danes napovedala tudi Norveška. Ta letos načrtuje povečanje pomoči za pet milijard kron (475 milijonov evrov) in hkrati njeno podaljšanje do leta 2030, je danes napovedal norveški premier Jonas Gahr Store. Skupen znesek pomoči bo tako znašal 135 milijard kron (11,5 milijard evrov), poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski upa na Bidnovo podporo načrtu za končanje vojne
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo prihodnji teden odpravil na obisk v ZDA, je danes izrazil upanje, da bo ameriški predsednik Joe Biden podprl njegov načrt za končanje vojne v Ukrajini.
“Resnično upam, da bo ta načrt podprl,” je na skupni novinarski konferenci s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen dejal Zelenski. Pojasnil je, da t. i. načrt za zmago zadeva odločitve, ki se bodo morale uresničiti med oktobrom in decembrom.
“To bi si zelo želeli. Potem verjamemo, da bo načrt deloval,” je še dejal ukrajinski predsednik, ki je napovedal tudi, da bo novembra organiziral nov mednarodni mirovni vrh za Ukrajino, na katerega bo povabljena tudi Rusija.
Prihodnji teden bo Zelenski odpotoval v Washington, kjer se bo ločeno sestal z Bidnom, podpredsednico ZDA in demokratsko predsedniško kandidatko Kamalo Harris ter njenim izzivalcem in nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom.
Ukrajina nekaterim javnim uslužbencem omejila uporabo Telegrama
Ukrajinski svet za nacionalno varnost je danes vladnim, vojaškim in varnostnim uslužbencem omejil uporabo aplikacije Telegram, ki jo je ustvaril v Rusiji rojeni Pavel Durov. Aplikacija namreč po oceni Kijeva predstavlja nevarnost za potencialno uhajanje informacij, rekoč da lahko Rusija vanjo zlahka vdre. “Svet za nacionalno varnost in obrambo se je odločil omejiti uporabo Telegrama v vladnih agencijah, vojaških formacijah in objektih ključne infrastrukture,” je na družbenem omrežju Facebook sporočil ukrajinski varnostni organ.
Po besedah vodje ukrajinske obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova bi ruske obveščevalne službe lahko imele dostop do korespondenc na Telegramu, vključno z izbrisanimi sporočili in osebnimi podatki uporabnikov. Poudaril je, da pri omejitvi uporabe na gre za vprašanje svobode govora, temveč nacionalne varnosti.
Soustanovitelja in izvršnega direktorja Telegrama Pavla Durova so avgusta aretirali v Franciji in ga obtožili več kaznivih dejanj v zvezi z delovanjem aplikacije. Ta naj bi med drugim omogočala širjenje ekstremističnih vsebin in kriminala. 39-letni milijarder, ki so ga sicer začasno izpustili proti plačilu varščine in ob pogoju, da ne zapusti Francije, vse obtožbe zavrača.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje