Menu ItemDanes, ko je Hrvaška hkrati vstopila v schengensko in evrsko območje, je zgodovinski dan, so se na mejnem prehodu Obrežje strinjali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in hrvaški premier Andrej Plenković. Poudarili so, da je to dan za slavje vseh evropskih državljanov. Ob tej priložnosti sta se prvič srečali in pogovorili tudi nova slovenska predsednica in predsednica Evropske komisije. Natašo Pirc Musar je na pogovoru spremljala zunanja ministrica Tanja Fajon.
“To je dan za slavje, obdobje novih začetkov, novih poglavij in ni kraja v Evropi, ki bi danes bolje predstavljal nov začetek, kot je to na ta dan Hrvaška,” je ocenila Ursula von der Leyen po tristranskem srečanju z Natašo Pirc Musar in Andrejem Plenkovićem.
Poudarila je, da na kopenskih in morskih mejah Hrvaške z njenimi sosedami Slovenijo, Madžarsko in Italijo zdaj ne bo več obmejnih nadzorov, vrst in preverjanj potnih listov. Izpostavila je dobrobiti za ljudi, ki bodo potovali prek hrvaške meje, kot tudi za hrvaško gospodarstvo. Ocenila je, da bo tudi skupnost na obeh straneh meje odslej bolj povezana.
Poudarila je, da se je sicer potrebno še naprej truditi, da bo schengen deloval, saj to ni samoumevno. Še vedno so izzivi, je opozorila. “Schengen pomeni predanost in medsebojno zaupanje. Vemo, da vam lahko zaupamo in se naslonimo na vas,” je dejala.
Evro eden največjih dosežkov Evrope
Predsednica Evropske komisije je spomnila, da se je Hrvaška danes pridružila tudi skupnosti 347 milijona Evropejcev, ki uporabljajo isto valuto. Evro je po njenem mnenju eden največjih kolektivnih dosežkov Evrope, kot druga najpomembnejša globalna valuta pa jo krepi tudi na mednarodnem odru. “Predstavlja več kot le valuto, je znak enotnosti, ki nima meja, ne ovir.”
Dejala je, da se bodo hrvaški državljani vedno spominjali dne, ko je bil na evrski kovanec prvič odtisnjen hrvaški žig. To po njenih besedah predstavlja spoj hrvaške identitete in njihove evropske poti.
Kot zgodovinskega je današnji dan označil tudi Plenković. “Če obstajajo trenutki, ki jih lahko imenujemo zgodovinski, je to zagotovo današnji dan. 1. januar 2023 je dan, ko je Hrvaška uresničila svoje strateške državne in politične cilje,” je dejal. Ob tem je izpostavil, da je Hrvaška prva država, ki je integracijo v schengen in območje evra uresničila na isti dan.
Pirc Musar: “Moj prvi obisk je poklon evropskemu povezovanju”
Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da gre za velik dan tako za hrvaške kot slovenske državljane, in izpostavila pomembnost širitve EU.
“Moj prvi obisk v funkciji predsednice republike je poklon Evropi, naši sosedi, evropskemu povezovanju in sodelovanju,” je dejala in poudarila, da verjame v združeno Evropo in da je integracija edina možna pot, tudi za države članice Zahodnega Balkana.
Pirc Musar je spomnila, da je delala na Hrvaškem v času nekdanje Jugoslavije, ko je bila meja odprta, in izrazila veselje, da danes kot predsednica Republike Slovenije pozdravlja zgodovinski mejnik, ko sta državi spet brezmejno povezani. “Obrežje in Bregana ponovno postajata eno,” je izjavila in napovedala, da bo nadaljevala slovensko tradicijo spodbujanja držav, da se pridružijo evropskim integracijam.
Vstop v schengensko območje in v območje evra je najlepše novoletno darilo Hrvaški, je danes na Obrežju, kjer se je udeležila slovesnosti ob tem zgodovinskem dnevu za Hrvaško, dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Ob tej priložnosti je poudarila, da je Slovenija ves čas podpirala hrvaška prizadevanja na teh področjih, so sporočili z MZZ.
Slovenija in Hrvaška po 31 letih znova z isto valuto
Za širitev EU se je zavzel tudi Plenković in izrazil zadovoljstvo, da je Bosna in Hercegovina v minulem letu dobila status kandidatke za članico EU. Obenem je napovedal, da bo Hrvaška svoje zmogljivosti, povezane z varovanjem meje, usmerila na svoje zunanje, schengenske meje s Srbijo, BiH in Črno goro, a “brez postavljanja žice in zapor”. “To so politična stališča, pri katerih bomo vztrajali do konca,” je zagotovil.
Hrvaška je z novim letom postala 20. članica evrskega območja in 23. država članica Evropske unije, ki so del schengenskega prostora. Poleg članic EU so v schengnu še Norveška, Švica, Islandija in Liechtenstein, ki se je temu območju kot zadnji pridružil leta 2011.
Slovenija po 15 letih tako ne varuje več zunanje schengenske meje. Meja med Slovenijo in Hrvaško ter med Madžarsko in Hrvaško sta postali notranji schengenski meji, zunanja meja schengna pa je od danes meja med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro.
Od danes imata Slovenija in Hrvaška po 31 letih spet isto valuto, na meji med njima pa ni več nadzora.
Prvo srečanje Pirc Musar in von der Leyen
Po tristranskem srečanju se je Pirc Musar sestala še s predsednico Evropske komisije. To je bilo njuno prvo srečanje, odkar je Pirc Musarjeva prevzela dolžnosti predsednice republike. Slovensko predsednico je ob tej priložnosti spremljala tudi ministrica Fajon.
Plenković v Zagrebu z evri plačal kavo von der Leyen
Plenković je na glavnem zagrebškem trgu z evri plačal kavo von der Leyen. S tem je simbolično obeležil današnji dan, ko je Hrvaška vstopila v območje evra in obenem postala nova članica schengenskega območja. Plenković in von der Leyen sta kavo na Trgu bana Jelačića spila v družbi finančnega ministra Marka Primorca in guvernerja hrvaške centralne banke Borisa Vujčića.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje