Menu Item
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen si močno prizadeva, da bi uresničila svojo napoved o spolni uravnoteženosti prihodnjega komisarskega kolegija. Tako na manjše države, ki so predlagale novince, pritiska, da bi kandidate zamenjale s kandidatkami, za to pa bi bile nagrajene s pomembnejšim resorjem. Pritiskov je deležna tudi Slovenija, ki je za evropskega komisarja predlagala nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. Bi lahko premier Robert Golob popustil?
V petek se izteče rok, do katerega morajo države EU predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen sporočiti kandidate za evropske komisarje in komisarke. Razen Belgije so imena že posredovale vse članice.
Von der Leyen se lahko sama odloči, kako bo oblikovala in razporedila resorje – obljubila je nekaj novih, med drugim obrambni in stanovanjski resor. Ob ponovni izvolitvi na položaj pa se je zavezala, da bo prihodnja Evropska komisija spolno uravnotežena. A bo to, kot kaže, težko dosegla. Kot smo že poročali, namreč države članice niso upoštevale njene prošnje, da ponudijo tako kandidata kot kandidatko.
Tako je 18 držav na komisarsko mesto predlagalo moškega in le osem žensko. Kandidatke so predlagale Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Finska, Portugalska, Španija in Švedska, z von der Leyen pa ima žensko predstavnico še Nemčija. Tudi če se bo tem državam pridružila Belgija, bo kandidatke predlagala le tretjina članic EU.
V trenutni sestavi Evropske komisije je spolna uravnoteženost tako rekoč dosežena: v njej je 14 komisarjev in 13, torej 48 odstotkov, komisark. Ob tem sicer spomnimo, da je Jean-Claude Juncker vodil komisijo z 18 komisarji in 9 komisarkami.
Da bi uresničila obljubo o spolni uravnoteženosti, si von der Leyen močno prizadeva manjše države, ki predlagajo novince, prepričati, naj spremenijo svojo izbiro oziroma predlagajo (še) žensko kandidatko. V zameno za takšno potezo jim obljublja boljši resor. Po poročanju časnika The Times of Malta naj bi bila pritisku, da sedanjega kandidata Glenna Micallefa zamenja s kandidatko, podvržena Malta, vendar pa tamkajšnji premier Robert Abela vsaj za zdaj v to ni privolil.
Po besedah naših virov naj bi ponudbo evropske komisarke, da si lahko v primeru izbire kandidatke obeta dober resor, dobila tudi Romunija, ki je predlagala sedanjega podpredsednika Evropskega parlamenta Victorja Negrescuja. Tovrstnih pritiskov pa naj bi bila deležna tudi Slovenija.
Kot je znano, je slovenska vlada kot kandidata za evropskega komisarja soglasno potrdila nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, ki je imel z von der Leyen spoznavno srečanje v sredo. Po njem je bil redkobeseden in vsebine pogovora ni želel razkriti, saj da sta se z von der Leyen tako dogovorila.
V bruseljskih krogih pa je mogoče slišati, da naj predsednica Evropske komisije ne bi skrivala želje, da bi Slovenija predlagala (še) kandidatko. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bi lahko predsednik vlade Robert Golob tem pritiskom popustil.
Podpredsednik vlade in njen uradni govorec Matej Arčon je v sredo na vprašanje o morebitnih pritiskih evropske komisarke dejal, da je stališče vlade jasno. “Kandidata za komisarja sta vlada in pristojni odbor državnega zbora potrdila. Mi si želimo vse najboljše in da dobimo primeren resor ter da bomo zadovoljni z delom in poslanstvom Tomaža Vesela v bodoči sestavi Evropske komisije,” je poudaril Arčon.
Kot je mogoče pričakovati, se bo von der Leyen o slovenskem kandidatu za komisarja s premierjem Golobom pogovorila prihodnji teden, ko se bo udeležila Blejskega strateškega foruma (BSF). Naši viri iz Golobovih krogov ne pričakujejo, da bi si premier premislil in bi vlada za komisarski položaj predlagala žensko. Ob tem izpostavljajo, da je bila Slovenija med prvimi državami EU, ki so predsednici Evropske komisije poslali ime kandidata.
Von der Leyen sicer kandidata, ki ga predlaga posamezna država, ne more zavrniti – da kandidat ni ustrezen, lahko presodi le pristojni odbor Evropskega parlamenta. Bi pa lahko predsednica Komisije Sloveniji, če bi ta proti njeni volji vztrajala pri svojem kandidatu, namenila manj pomemben resor. V krogih blizu predsednika vlade je mogoče slišati, da imajo pri izbiranju resorjev tako ali tako prednost največje članice EU, pa tudi, da nepomembnega resorja pravzaprav ni. Slednje je na predstavitvi pred državnozborskim odborom za zadeve EU izpostavil tudi Vesel.
Zaželene izkušnje z evropskega parketa
Po besedah naših virov naj bi von der Leyen tudi ocenjevala, da slovenskemu kandidatu primanjkuje izkušenj na področju EU. Vesel je sicer eden redkih kandidatov, ki v preteklosti ni zasedal nobene politične funkcije; večina držav članic je predlagala izkušene politike. Avstrija je na primer nominirala aktualnega finančnega ministra Magnusa Brunnerja, Čehi so predlagali ministra za industrijo in trgovino Jozefa Sikelo, Danci ministra za globalno podnebno politiko in razvoj Dana Jørgensena, Estonci pa nekdanjo premierko Kajo Kallas.
Španski premier Pedro Sanchez se je s tem, ko je predlagal Tereso Ribera, pripravljen odpovedati eni najbolj vplivnih ministric v svoji vladi. Gre za podpredsednico španske vlade, ki je kot ministrica pristojna za resor ekološke tranzicije in demografije.
Kar nekaj predlaganih kandidatov že ima izkušnje v Evropski komisiji. Hrvaška je ponovno nominirala Dubravko Šuica, sedanjo podpredsednico Komisije. Za ponovno nominacijo aktualnega komisarja so se odločile še Slovaška, Nizozemska, Latvija, Madžarska in Francija.
Tudi nekateri drugi kandidati imajo neposredne izkušnje ne evropskem političnem parketu: danski kandidat Jørgensen je bil v preteklosti podpredsednik odbora za okolje v Evropskem parlamentu, finska kandidatka Henna Virkkunen je evropska poslanka … Je pa malteški premier Abela izbral Micallefa, ki je bil doslej javni uslužbenec – vodil je premierjev kabinet.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje