Menu Item
Slovenski raziskovalci so sodelovali v mednarodni raziskovalni ekipi, ki je preučevala vedenjske odzive kopenskih sesalcev v obdobju strogih ukrepov v času epidemije covida-19. Ugotovili so, da so živali med zaprtjem javnega življenja premagovale daljše razdalje in se zadrževale bližje cestam. Izsledke analize so objavili v reviji Science.
Znanstveni članek z naslovom Vedenjski odzivi kopenskih sesalcev v obdobju strogih ukrepov zoper epidemijo covida-19 je nastal v soavtorstvu 175 raziskovalcev, ki so analizirali prostorske podatke o prostoživečih kopenskih sesalcih. Z napravami GPS so zbrali podatke o gibanju 43 vrst z vsega sveta. Skupno je bilo v raziskavo vključenih več kot 2.300 osebkov, od slonov in žiraf do medvedov in jelenov.
Raziskovalci so primerjali prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja, od januarja do sredine maja 2020, z gibanjem istih osebkov v istem obdobju leto prej. Po besedah vodje študije, ekologinje Marlee Tucker z univerze Radboud na Nizozemskem, so opazili, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali so tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam. “Verjetno zato, ker je bilo manj prometa,” je dejala znanstvenica.
S prostorskimi podatki in pri analizi prostorskega gibanja kopenskih sesalcev so sodelovali tudi štirje raziskovalci in strokovnjaki iz Slovenije, in sicer Hubert Potočnik in Miha Krofel iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije in Boštjan Pokorny s Fakultete za varstvo okolja, Gozdarskega inštituta Slovenije ter Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Po besedah Potočnika so slovenski raziskovalci med drugim k raziskavi prispevali zelo dragocene izvorne podatke o premikih evrazijskega šakala, saj so bili za namen te kompleksne študije podatki za to vrsto dostopni le v Sloveniji.
“Evrazijski šakal je v nizu preučenih vrst predstavljal zelo zanimivo vrsto, saj je zanj značilno, da poseljuje prostor med urbanim in gozdnim prostorom, torej krajino s prevladujočim človekovim vplivom. Tako je bil v času strogih koronskih ukrepov spremembam človekove aktivnosti med bolj izpostavljenimi prostoživečimi vrstami sesalcev,” je povedal.
Znanstveni članek je bil v znanstveni reviji Science objavljen v začetku junija.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje