"Vprašanje življenja ali smrti": milijoni evrov, s katerimi se želi EU zaščititi pred napadi

Rusija od lani skoraj vsakodnevno izvaja napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo – letos jih je bilo že 217. Samo v januarju je Moskva proti termoelektrarnam, transformatorskim postajam in ogrevalnim napravam uporabila okoli 6.000 dronov, 5.500 zračnih vodilnih bomb in 158 raket. Tako so cele regije občasno ostale brez energije, milijoni ljudi pa so bili v temperaturi pod lediščem brez elektrike.

Države EU se z vprašanjem varnosti oskrbe z energijo ukvarjajo že dolgo, nov pa je poudarek na fizični zaščiti elektroenergetske infrastrukture, ki odraža zavedanje, da je vojna resnična grožnja. "V mirnem času je za zaščito odgovorno energetsko podjetje, v vojnem času pa postane odgovorno ministrstvo za obrambo," je za Politico dejal Žigimantas Vaičiunas, litovski minister za energetiko. V Ukrajini se po besedah ministra energija uporablja kot orožje.

Estonija, Latvija, Litva in Poljska so tako prejele nova sredstva Evropske unije za financiranje varnostnih ukrepov. Približno 113 milijonov evrov bo namenjenih za vrsto novih obrambnih ukrepov, vključno s fizičnimi ovirami in tehnologijo za motenje signalov za preprečevanje napadov z droni, digitalnimi obrambnimi ukrepi za zaščito pred kibernetskimi napadi, enotami za obrambo kritičnih objektov in ekipami za hitro odzivanje in popravila. To je prvič, da je Evropska komisija razdelila denar v ta namen.

113 milijonov evrov bo tako razdeljenih med štiri države. Prejemniki so za Politico povedali, da bo denar dopolnil obstoječe domače proračune in da sredstva vidijo kot simbol zavezanosti EU, da bodo še naprej financirali te stvari.

Latvijski minister za energetiko Kaspars Melnis je dejal, da ne gre za ogromno vsoto denarja, ampak da nekaj vseeno pomeni. "To je pomembna podpora," je dodal.

Napad na podmorski kabel hladna prha za Latvijo

Kako resna je grožnja, se je v Latviji videlo konec leta 2024 po napadu na podmorski kabel EstLink 2, ki povezuje baltske države s Finsko. "To je bil za nas prva hladna prha – da se nekaj lahko zgodi tudi naši kritični infrastrukturi," je dejal Melnis.

Šestmesečno iskanje nadomestnih delov je zavleklo popravilo kabla, kar je Latvijo spodbudilo, da je začela zbirati zaloge ključnih komponent in vzdrževati rezervno energetsko infrastrukturo, če bi se zgodil še kakšen napad.

Melnis je dejal, da so po napadu na EstLink 2 razumeli, da so nadomestni deli na zalogi včasih še pomembnejši od zaščite. "Če se kaj zgodi, je treba to takoj popraviti. Ni mogoče zaščititi vsakega metra kabla. Treba pa je biti pripravljen, da ga čim prej obnovimo," je pojasnil.

Patrulje Nata zdaj na morju nadzorujejo kabel, Latvija in Litva pa sta na kritičnih točkah svojih omrežij že namestili sistem proti dronom. Vse tri baltske države so pretrgale omrežne povezave z Rusijo in Belorusijo ter okrepile povezljivost s Poljsko.

Finska je medtem že več let krepila svoja energetska omrežja, spodbujala obnovljive vire energije, zakopavala električne kable pod zemljo, povečevala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in utrjevala energetske vezi s sosedami.

Izpad elektrike v baltski zimi vprašanje življenja ali smrti

Grožnje energetski infrastrukturi so vsak dan večje. "Od leta 2022 do danes smo imeli več kot 30 incidentov ali poskusov poškodovanja kritične energetske infrastrukture," je dejal litovski minister Vaičiunas. Po njegovih besedah gre včasih za ruske napade, včasih pa za lokalne sabotaže. A rezultat je vedno isti. "Izgubimo kritično infrastrukturo, potrošniki pa plačajo ceno," za Politico pojasni minister.

V mrzli zimi na Baltiku lahko izpadi elektrike hitro postanejo vprašanje življenja ali smrti. "Včeraj je bilo minus 30 stopinj. Takšnega mraza nismo videli že 25 let. V takšnem vremenu je že nekaj ur brez elektrike resna stvar," je dodal litovski minister za energetiko.

Ker pa niso ranljive samo baltske države, saj bodo sredstva EU podprla tudi čezmejne projekte povezljivosti, katerih cilj je zmanjšati število točk ranljivosti v evropskem omrežnem sistemu.