Menu Item
Vnašanje dvostranskih vprašanj med državami članicami in kandidatkami za članstvo v širitveni proces je nepravično, je danes med vrhom EU-Zahodni Balkan v Bruslju povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Napovedal je, da se bo tudi osebno vključil v reševanje sporov, ki ovirajo približevanje kandidatk Uniji.
“Širitveni proces temelji na dosežkih (držav kandidatk) in samo na podlagi tega je mogoče ocenjevati, ali je bil narejen napredek ali ne,” je glede blokiranja približevanja nekaterih kandidatk s strani obstoječih članic zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Vnašanje dvostranskih vprašanj “ni pravičen pristop k širitvenemu procesu”, je dejal in poudaril, da se je treba temu izogniti.
“Osebno se bom angažiral, da bi poskušali razrešiti ta dvostranska vprašanja, saj moramo na širitev gledati kot na zelo pomembno geopolitično naložbo ne samo za Zahodni Balkan, ampak za skupni interes vseh 27 članic,” je menil novi predsednik Evropskega sveta.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je strinjala. “Moje izkušnje skozi leta kažejo, da je treba pri razreševanju blokad iskati rešitve in kompromise. To je delovalo. Včasih upočasni proces, vendar je vedno doslej delovalo,” je povedala.
Glede možnosti, da bi pri določenih korakih v širitvenem procesu države članice namesto s soglasjem odločale s kvalificirano večino – za kar se med drugim zavzemata Slovenija in Nemčija – je pojasnila, da je tudi za prehod na kvalificirano večino potrebno soglasje.
V dneh pred današnjim vrhom EU-Zahodni Balkan sta Albanija in Črna gora naredili naslednji korak na poti v EU. Albanija je odprla nov sklop pogajalskih poglavij, Črna gora pa zaprla tri nova pogajalska poglavja. Tehnično je bila sicer pripravljena na zaprtje še enega, a je Hrvaška to zaradi nerazrešenih dvostranskih vprašanj blokirala.
Zatika se tudi pri napredovanju Srbije na poti v EU, ki je po mnenju komisije že nekaj let pripravljena na odprtje novega sklopa poglavij, a to blokira več držav članic. Med temi so Nizozemska, Bolgarija in Hrvaška.
Z bolgarsko blokado se medtem v zadnjih letih sooča Severna Makedonija, ki je morala pred tem zaradi nasprotovanja Grčije spremeniti ime države.
Približevanje držav Zahodnega Balkana uniji prav tako ovirajo njihovi medsebojni spori.
“Sprava, vključujoče regionalno sodelovanje in dobri medsosedski odnosi so v srcu Evropske unije,” so voditelji držav članic EU zapisali v danes sprejeti izjavi, ki so se ji pridružili tudi voditelji šesterice zahodnobalkanskih držav.
Srbijo in Kosovo so pozvali k implementaciji dogovorov, sklenjenih v okviru dialoga pod okriljem EU. To, da odnosi med njima niso normalizirani, ju namreč ovira na poti v EU.
“V luči radikalno spremenjenih globalnih geopolitičnih razmer, ruske vojaške agresije proti Ukrajini in vojne na Bližnjem vzhodu je (…) strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom pomembnejše kot kdajkoli prej,” so še zapisali v izjavi vrha, ki je potekal ob začetku novega institucionalnega obdobja EU.
To strateško partnerstvo pomeni tudi, da države Zahodnega Balkana obsodijo rusko agresijo na Ukrajino in slednjo podpirajo v njenem boju, je poudaril Costa. V izjavi pa so izpostavili še izvajanje sankcij proti Rusiji. S slednjim se sicer od zahodnobalkanskih držav ne strinja predvsem Srbija.
Von der Leyen pa je poudarila, da v novi realnosti ni dovolj, da so vrata EU za države, ki se ji želijo pridružiti, zgolj odprta, ampak jim je treba aktivno pomagati pri približevanju.
Predsednika obeh institucij sta izpostavila še pomen postopnega vključevanja držav iz regije v notranji trg EU, kar je bila tudi ena osrednjih tem današnjega zasedanja. Pri tem je ključno izvajanje evropskega načrta za spodbujanje gospodarske rasti Zahodnega Balkana.
Vrha EU-Zahodni Balkan se je udeležil tudi premier Robert Golob, ki danes ni bil na voljo za izjave za medije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje