Menu Item
Voditelji 20 najmočnejših gospodarstev sveta so danes v Rimu začeli prvo zasedanje v živo od začetka pandemije covida-19, v okviru katerega upajo, da bodo dan pred začetkom podnebnega vrha v Glasgowu dosegli konsenz glede boja proti podnebnim spremembam. Na vrhu agende sta tudi boj s pandemijo in gospodarsko okrevanje po njej.
Kot je ob začetku pogovorov na vrhu v Rimu dejal gostitelj, italijanski premier Mario Draghi, se bodo pogovarjali o številnih temah. “Od pandemije do podnebnih sprememb, poštene enake obdavčitve; samostojno delovanje preprosto ni možnost,” je poudaril, preden so se umaknili za zaprta vrata v futurističnem kongresnem centru Nuvola v južni rimski soseski EUR, ki jo je v 30. letih prejšnjega stoletja dal zgraditi Benito Mussolini.
Pred tem so se voditelji zbrali še na skupinskem fotografiranju, na katerega je Draghi povabil tudi zdravnike in medicinske delavce, ki se v prvih vrstah borijo proti covidu-19. Na vrh v Rim so prispeli številni voditelji, med njimi ameriški predsednik Joe Biden. Po drugi strani nekaterih najvidnejših voditeljev držav G20 v Rim sploh ne bo, ampak se bodo vrha udeležili le preko video povezave. Med njimi sta ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping.
Potrdili dogovor o uvedbi davka od dobičkov globalnih korporacij
Voditelji G20 naj bi sicer družno pritrdili cilju o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in takojšnjemu ukrepanju v tej smeri. Podprli naj bi tudi doseganje ničelnih neto toplogrednih izpustov, a odprto ostaja, ali bodo ob tem navedli ciljno leto 2050. Glede boja proti pandemiji covida-19 so finančni in zdravstveni ministri držav G20 na srečanju v petek dosegli dogovor o cilju 40-odstotne precepljenosti svetovne populacije do konca leta in 70-odstotne precepljenosti do sredine leta 2022.
Poleg tega so voditelji G20 potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka od dobičkov globalnih korporacij. “Dosegli smo zgodovinski dogovor za pravičen in učinkovit mednarodni sistem obdavčitve,” je ob začetku zasedanja še izpostavil Draghi. Kot so sporočili iz Bele hiše, so ta minimalni davek podprli vsi udeleženci vrha G20. Tudi Biden je dogovor označil za zgodovinskega. Cilj reforme je sicer predvsem v tem, da bi se preprečilo prelivanje dobičkov multinacionalk v davčne oaze.
Velika mednarodna podjetja bodo tako morale najkasneje do leta 2023 ne glede na njihov sedež plačevati najmanj 15 odstotkov davka na dobiček. Če bo hčerinsko podjetje v tujini plačalo manj davka, bo lahko država matici zaračunala razliko. Poleg tega digitalni velikani, kot sta Amazon ali Google, ne bodo obdavčeni le v državah, kjer imajo sedež, ampak povsod, kjer delujejo.
Dogovor je poleti v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) podprlo 136 držav, ki predstavljalo približno 90 odstotkov svetovnega gospodarstva. Med njimi je tudi Slovenija, podpirajo pa ga tudi nekatere znane davčne oaze, kot so Kajmanski otoki. Glede na ocene OECD naj bi se po vsem svetu pobralo za najmanj 150 milijard dolarjev več davka.
Putin: WHO naj pospeši preverjanje novih cepiv
Ruski predsednik Putin, ki kot omejeno, v Rim ni prišel, pa se je danes v videonagovoru zavzel za čimprejšnje medsebojno priznavanje potrdil o cepljenju proti covidu-19, so sporočili iz Kremlja. “Predlagamo, da pooblastimo zdravstvene ministre držav G20, da se dogovorijo glede vprašanja medsebojnega priznavanja nacionalnih certifikatov o cepljenju,” je zbranim na vrhu v Rimu iz Moskve dejal Putin.
Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) pa je ruski predsednik pozval, naj pospeši preverjanje novih cepiv in preparatov, ki so namenjeni boju proti covidu-19. Rusko cepivo Sputnik V namreč v številnih evropskih državah še vedno ni priznano oz. odobreno za uporabo. Zaradi tega Rusija tudi še ni odobrila nobenega zahodnega cepiva proti covidu-19, kot je npr. cepivo proizvajalca Pfizer/BioNTech. V Kremlju so sicer izrazili pripravljenost, da bi odobrili uporabo tudi teh cepiv, a le, če bo to obojestransko.
V WHO so pred kratkim obnovili preverjanje primernosti ruskega cepiva za izredno uporabo, kar je bilo kar nekaj časa prekinjeno. V Evropski agenciji za zdravila (EMA) pa preverjanje cepiva Sputnik V poteka že več mesecev in še kar ni jasno, kdaj bi lahko bilo zaključeno. Putin pa se je v nagovoru voditeljev na vrhu G20 dotaknil tudi energetske krize in zbrane pozval k odgovornemu ravnanju na svetovnih trgih. Poudaril je še, da bi bilo treba storiti vse, da bi se izognili visoki inflaciji.
Kitajski presednik Xi za odpravo patentne zaščite pri cepivih
Kitajski predsednik Xi je medtem pozval Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) k odločitvi glede pobude za odpravo patentne zaščite pri cepivih proti covidu-19. Na ta način bi tudi manj razvite države lahko dobile dostop do te tehnologije in začele same proizvajati cepivo, je v svojem nagovoru iz Pekinga pozval Xi, ki se tako kot Putin vrha skupine G20 udeležuje preko videokonference.
WTO bo sicer o tem predlogu znova odločala predvidoma v novembru. Predlog močno podpirajo Južna Afrika, Indija in tudi Kitajska, medtem ko so v EU proti. V Nemčiji pojasnjujejo, da bi z odpravo patentne zaščite zmanjšali pripravljenost farmacevtskih podjetij za razvoj novih produktov in inovacij. Xi je sicer izpostavil, da je Kitajska v okoli sto držav poslala že več kot 1,6 milijarde odmerkov lastnega cepiva. Še letos naj bi to število doseglo dve milijardi, je napovedal. Poudaril je tudi, da cepiva proizvajajo skupaj s še 16 državami. Enako kot Putin se je zavzel tudi za medsebojno priznavanje potrdil o cepljenju. Zavzel pa se je tudi za finančno pomoč državam v razvoju, da bi lahko pridobile več cepiva na trgu.
Xi se je med drugim dotaknil tudi podnebnega vrha v Glasgowu, ki se začenja v nedeljo, in orisal kitajske cilje, da bodo do leta 2030 še povečevali izpuste toplogrednih plinov, nato pa bodo do leta 2060 dosegli ogljično nevtralnost. V EU in nekaterih drugih državah G20 so predvsem glede zadnjega datuma kritični in Peking pozivajo, naj cilj za ogljično nevtralnost določijo že za desetletje prej.
A glede tega je Xi pozval bogatejše države, naj “se pokažejo kot zgled za zmanjševanje izpustov”. Bolj bi se morale posvečati državam v razvoju, izpolnjevati svoje finančne obveznosti in jim tehnološko pomagati, je pozval Xi. V G20 pa bi se morali zavzemati za pravičen razvoj in tesnejše sodelovanje, je dodal. Hkrati se je izrekel proti novim blokovskim delitvam. “Majhne umetne krize ali celo risanje ideoloških linij bodo zgolj povečevali ovire,” je še dejal kitajski predsednik.
Protesti v Rimu razmeroma skromni
Že pred začetkom vrha G20 so sicer so v italijanski prestolnici uvedli najstrožje varnostne ukrepe, tudi zaradi napovedanih protestov. Med drugim se od srede zvečer do ponedeljka popoldne na vseh vstopnih točkah v Italijo, tudi na meji s Slovenijo, znova izvaja nadzor. Protesti so se v Rimu res začeli, a so razmeroma skromni. Dopoldne je nekaj podnebnih aktivistov blokiralo promet proti prizorišču vrha G20, a so jih policisti odstranili. Nato je v središču mesta prišlo do nekaj mirnih protestnih akcij.
Dnevni red dvodnevnega vrha je zelo poln, a kakšnih večjih prebojev sodeč po napovedih ni pričakovati. Gostitelj Draghi je vrh označil predvsem kot pomemben signal “vračanja k multilateralizmu po temnih letih izolacionizma in z zdravstveno krizo povezane izolacije”. Voditelji G20 naj bi sicer družno pritrdili cilju o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in takojšnjemu ukrepanju v tej smeri.
Podprli naj bi tudi doseganje ničelnih neto toplogrednih izpustov, a odprto ostaja, ali bodo ob tem navedli ciljno leto 2050. Glede boja proti pandemiji covida-19 so finančni in zdravstveni ministri držav G20 na srečanju v petek dosegli dogovor o cilju 40-odstotne precepljenosti svetovne populacije do konca leta in 70-odstotne precepljenosti do sredine leta 2022. Poleg tega naj bi voditelji G20 potrdili dogovor o uvedbi 15-odstotnega minimalnega davka na globalne korporacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!