Trenutek, ki pride enkrat na generacijo: "Pripraviti se moramo na najhujše"

V Londonu so se na vrhu o Ukrajini, ki ga gosti britanski premier Keir Starmer, srečali nekateri evropski voditelji. Poleg ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so se ga udeležili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki zastopa tudi Slovenijo, in generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.
Starmer, ki je vrh označil za “trenutek, ki se zgodi le enkrat na generacijo”, je po srečanju pojasnil, da je vrh sklical zato, da bi "združil partnerje v prizadevanjih za krepitev Ukrajine ter podprl pravičen in trajen mir v dobro vseh nas".

Ob tem je sporočil, da so se z voditelji dogovorili o štirih ključnih korakih do trajnega miru v Ukrajini. V prvi vrsti je izpostavil nadaljnje pošiljanje vojaške pomoči Ukrajini in povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo.

Prav tako je po njegovih besedah treba zagotoviti suverenost in varnost Ukrajine, ta pa mora sodelovati pri vseh mirovnih pogajanjih. Kot je še dodal, mora pri pogajanjih sodelovati tudi Rusija, ob tem pa opozoril, da ne smejo sprejeti dogovora, ki ga bo Moskva zlahka kršila.

Kot tretji korak je izpostavil, da si bodo morali evropski voditelji v primeru doseženega dogovora prizadevati na vsak način preprečiti prihodnji ruski vdor v Ukrajino.

Ne nazadnje pa je napovedal tudi oblikovanje "koalicije voljnih", ki bi branila Ukrajino in zagotavljala mir v državi. Kot je dejal, v koaliciji ne bodo vse države, kar pa sicer ne pomeni, da bodo te sedele križem rok.

Starmer je bo tem napovedal nov sveženj britanske pomoči Kijevu. Poleg včeraj napovedanega posojila v višini 2,2 milijarde funtov Starmer zdaj dodaja še 1,6 milijarde funtov britanskega izvoznega financiranja, ki bo Ukrajini omogočilo "nakup več kot 5.000 raket zračne obrambe, ki bodo izdelane v Belfastu, kar bo ustvarilo delovna mesta v našem odličnem obrambnem sektorju."

Pred začetkom vrha se je britanski premier ločeno sestal z italijansko premierko Giorgio Meloni, ki ima sicer dobre odnose z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kot poroča BBC, je Meloni ponovno dejala, da se Zahod na vprašanju Ukrajine ne sme razcepiti. Po prepiru med Trumpom in Zelenskim v Beli hiši je namreč pozvala k skupnemu vrhu EU in Amerike. Pri tej gradnji mostov pa imata lahko po njeni oceni "Združeno kraljestvo in Italija ključno vlogo".

Okrepiti moramo obrambno sposobnost EU

Srečanje je medtem pohvalil odhajajoči nemški kancler Olaf Scholz, ki je napovedal, da bo fokus zaveznic zagotoviti, da ima Ukrajina po koncu vojne močno vojsko, da bi se lahko branila pred vsakršnimi morebitnimi agresijami v prihodnje. "Osnova vsega bo močna vojska," je dejal Scholz novinarjem.

Da so imeli voditelji dobro in odkrito razpravo, o tem, kaj je potrebno za krepitev Ukrajine, je sporočila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot je pojasnila, Ukrajina potrebuje “celovita varnostna jamstva”, ki podpirajo njen gospodarski in vojaški položaj. Ob tem je pozvala k vnovični oborožitvi Evrope in dodala, da bo Evropska komisija na izrednem zasedanju Evropskega sveta 6. marca predlagala tudi celovit načrt.
“Zdaj je izredno pomembno, da se naložbe v obrambo povečajo za daljše časovno obdobje. Gre za varnost EU, zato se moramo pripraviti na najhujše in okrepiti obrambno sposobnost EU,” je povedala.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ob tem napovedal, da bo še naprej sodeloval z vsemi voditelji držav članic EU pri pripravi posebnega zasedanja Evropskega sveta. "Iz preteklosti se moramo nekaj naučiti.

...] Zato potrebujemo močna varnostna jamstva. Vzpostavljanje miru gre z roko v roki z ohranjanjem miru," je še sporočil Costa.

Srečanje je za zgodovinsko medtem označil poljski premier Donald Tusk, ki je pozdravil napovedi držav o povečanju obrambnih izdatkov. Ob tem je zavrnil kakršne koli namige o trajnem razkolu med Evropo in ZDA ter dodal, da si tega ne smemo privoščiti. "Na srečo si vsi brez izjem in ne glede na čustva, ki jih morda čutimo, želimo, da bi bili naši čezatlantski odnosi med EU in ZDA čim močnejši," je dejal.

Poljski premier se je ob tem zavzel tudi za podaljšanje evropskih sankcij proti Rusiji, hkrati pa predlagal sodelovanje Evrope, Turčije in Kanade pri pripravi “konkretnega načrta za pogajanja“ z Rusijo. “V tem trenutku imamo vsi občutek, da nihče nima načrta za to, in ta občutek kaosa, provizoričnega pristopa ... včasih sproži čustva, kot smo jim bili priča v tistem neprimernem spektaklu v Washingtonu pred nekaj dnevi, ki bi se mu vsi raje izognili,“ je dejal.

Tusk je sicer pred vrhom poudaril, da se Evropa ne sme več zanašati na pomoč ZDA. "500 milijonov Evropejcev prosi 300 milijonov Američanov, naj jih branijo pred 140 milijoni Rusov.

...] Evropa se danes ne zaveda, da smo resnično svetovna sila," je opozoril Tusk.

Macron: EU potrebuje več sto milijard evrov za obrambo

Po srečanju je bil zadovoljen tudi generalni sekretar Nata, saj je pojasnil, da bo več evropskih držav povečalo izdatke za obrambo. Rutte je povečanje obrambnih izdatkov označil za "zelo dobro novico" in ponovno poudaril, da je treba z ZDA vzpostaviti "bolj pravično ravnovesje". Še pred vrhom je dejal, da si "vsi želimo mirovnega dogovora, ki mora biti trajen", ob tem pa pohvalil Evropo pri njenih prizadevanjih, da bi to tudi dosegli.
Večjo strateško avtonomijo Evrope, manjšo odvisnost od ZDA in večje naložbe v lastno obrambno industrijo pa zagovarja tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je članice EU pred današnjim vrhom pozval, naj se dogovorijo o "množičnem skupnem financiranju" naložb v višini več sto milijard evrov za evropsko obrambo in varnost, poroča Politico.

"Evropski komisiji bomo naročili, da opredeli naše potrebe po zmogljivosti za skupno obrambo," je dejal Macron v intervjuju, ki je bil v nedeljo objavljen v več francoskih časopisih. "To obsežno financiranje bo verjetno znašalo več sto milijard evrov,“ je še dejal. Francoski predsednik je pred tem še sporočil, da se je pripravljen pogajati tudi o jedrskem odvračanju za Evropo.

Edini dve državi zahodne Evrope, ki imata jedrsko orožje, sta Francija in Združeno kraljestvo.

Srečanje pod drobnogledom Moskve

Srečanje v Londonu je podrobno spremljala tudi Moskva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da so v minulih 500 letih "vse svetovne tragedije nastale v Evropi ali pa so se zgodile zaradi evropskih politik". Ob tem pa vztraja, da Američani niso imeli nobene vloge pri "podpihovanju" konfliktov.
To je sicer v nasprotju z dolgoletnimi sporočili Kremlja, ki je ZDA krivil za svetovno nestabilnost, Evropo pa obravnaval kot zgolj "vazala" Washingtona. Moskva sicer minule tedne krepi odnose z ZDA, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal pogovore o končanju vojne v Ukrajini z Rusijo, a brez sodelovanja Kijeva in Evrope.

Odnosi med Washingtonom in Kijevom so se še zaostrili na petkovem srečanju Trumpa in Zelenskega, ki se je v Beli hiši sprevrgel v prepir. To naj bi bila sicer tudi ena od ključnih točk današnjega vrha v Londonu.

Zelenski po vrhu na srečanje z britanskim kraljem

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je sicer nemudoma po vrhu v Londonu odpravil na srečanje z britanskim kraljem Karlom III.