Vrh za zaščito amazonskega pragozda, okoljevarstveniki skeptični

Svet 09. Avg 202311:19 0 komentarjev
Brazilski predsednik Lula da Silva na srečanju Organizacije pogodbe o sodelovanju v Amazoniji.
Srečanja v Belemu se je udeležil tudi brazilski predsednik Lula da Silva. (Foto: REUTERS)

Na dan, ko je evropski program za podnebje Copernicus razglasil, da je bil julij najtoplejši mesec na svetu v zgodovini meritev, so se voditelji in predstavniki osmih južnoameriških držav zbrali na vrhu v Belemu. Države članice Organizacije pogodbe o sodelovanju v Amazoniji so na srečanju podpisale skupno izjavo, s katero želijo pospešiti zaustavitev krčenja amazonskega pragozda. Okoljevarstveniki so že izrazili dvom, da gre zgolj za prazne obljube, in opozorili, da zgodba o črpanju nafte v regiji ostaja preslišana.

Skupno izjavo, ki opredeljuje načrt za spodbujanje trajnostnega razvoja, odpravo krčenja gozdov in boj proti organiziranemu kriminalu, ki krčenje poganja, so podpisali voditelji in predstavniki Bolivije, Brazilije, Kolumbije, Ekvadorja, Gvajane, Peruja, Surinama in Venezuele. Po oceni okoljevarstvenikov je skupna izjava sicer prvi korak, vendar obenem tudi zgolj seznam obljub.

Sporna točka ostaja črpanje nafte v regiji

Dvodnevni vrh namreč ni izpolnil najbolj drznih zahtev okoljevarstvenikov in domorodnih skupin. Te med drugim vključujejo, da morajo vse države članice Organizacije pogodbe o sodelovanju v Amazoniji sprejeti zavezo Brazilije, da bo do leta 2030 odpravila nezakonito krčenje gozdov, ter zavezo Kolumbije, da bo ustavila iskanje novih nahajališč nafte v amazonski regiji in okolici.

Prav črpanje nafte je sicer ena od točk razhajanja med omenjeno osmerico. Brazilija, denimo, katere državna naftna družba Petrobras si prizadeva za raziskovanje novih nahajališč nafte na morju ob ustju reke Amazonke, zaveze Kolumbije ne podpira.

“Vsa odgovornost za podnebno krizo in njene posledice ne bi smela padati na naša ramena in naša gospodarstva. Nismo mi tisti, ki smo krizo povzročili,” pa je med drugim opozoril bolivijski predsednik Luis Arce in bogate države sveta pozval, naj pomagajo financirati zaščito Amazonije.

V deževnem gozdu Amazonije je približno deset odstotkov celotne biotske raznovrstnosti na Zemlji, okoli 50 milijonov ljudi in več sto milijard dreves. Gozd je bistven za srkanje presežnih količin ogljikovega dioksida iz ozračja, zaradi česar se ga je prijel vzdevek pljuča planeta.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!