Vrhovno sodišče Trumpu omogočilo deportacije na podlagi zakona iz 18. stoletja

Svet 08. Apr 202508:33 > 09:02 4 komentarji
Foto: PROFIMEDIA

Vrhovno sodišče ZDA je v ponedeljek z odpravo blokade nižjih sodišč vladi pri deportacijah migrantov omogočilo uporabo zakona o tujih sovražnikih iz 18. stoletja. Na podlagi zakona želi predsednik Donald Trump izgnati priseljence, ki jim očita članstvo v tolpah. Obenem je sicer sodišče priseljencem priznalo pravico do pritožbe na izgon.

Zakon o tujih sovražnikih iz leta 1798 predsedniku v času vojne daje posebna pooblastila. Ameriški predsednik Donald Trump se je k njemu zatekel v prizadevanjih za čim hitrejšo deportacijo priseljencev iz Latinske Amerike, ki jim očita članstvo v tolpah MS-13 in Tren de Aragua, opredeljenih kot tujih terorističnih organizacijah.

Ameriške oblasti so na podlagi zakona, ki so ga pred tem nazadnje uporabili v času druge svetovne vojne, v salvadorske zapore doslej izgnale več kot 200 priseljencev.

Po pritožbah sta tako zvezni sodnik kot zvezno prizivno sodišče tovrstne deportacije blokirala, nakar se je Trump obrnil na vrhovno sodišče.

To je v ponedeljek s petimi glasovi proti štirim blokado uporabe zakona odpravilo. Trump je odločitev že pozdravil, češ da so vrhovni sodniki ohranili vladavino prava in predsedniku države omogočili zaščito meja. Sodniki so obenem po poročanju tujih agencij in medijev odločili, da imajo tudi tisti, ki jih vlada opredeli kot tuje sovražnike, pravico do izpodbijanja deportacij na sodišču. To sicer lahko storijo le tam, kjer so zaprti.

Protestniki v New Yorku
Protestniki v New Yorku (Foto: PROFIMEDIA)

Oblasti priznale napake v primeru izgona

V primeru pridržanih Venezuelcev to pomeni zvezno sodišče v Teksasu in ne v Washingtonu, kjer so že vložili tožbo. Za Teksas je sicer pristojno najbolj konservativno prizivno sodišče v ZDA s sedežem v New Orleansu, kar naj bi pomenilo manjše možnosti za uspeh.

Med že izgnanimi v Salvador je tudi državljan Salvadorja Kilmer Armado Abrego Garcia, v primeru katerega so oblasti priznale napake. Zvezna sodnica je Trumpovi vladi dala rok do 6. ure danes zjutraj po srednjeevropskem času, da po krivem izgnanega Garcio vrnejo v ZDA.

Po zavrnitvi vladne pritožbe na prizivno sodišče je predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts v ponedeljek ta rok za nedoločen čas odpravil. Robertsov sklep po poročanju Politica ne pomeni, da je odločil v prid vladi, ampak vrhovnemu sodišču daje več časa za odločanje o zadevi.

Trump naj bi sicer 14. junija načrtoval veliko vojaško parado po ulicah Washingtona, so v ponedeljek poročali ameriški mediji. Bela hiša te navedbe zavrača. Trump je parado na dan obletnice ustanovitve ameriških oboroženih sil, ko je tudi njegov rojstni dan, želel organizirati že leta 2018, a si je zaradi visokih stroškov premislil.

V sporu tudi s katoliško cerkvijo

Ameriška katoliška cerkev je bila medtem prisiljena končati sodelovanje z zvezno vlado ZDA pri oskrbi beguncev, je v ponedeljek sporočil predsednik škofovske konference ZDA, nadškof Timothy Broglio. “Dela preprosto ni mogoče vzdrževati na sedanji ravni ali v sedanji obliki samo s cerkvenimi sredstvi. Molil sem za prizadete begunce, prosil pa bi vas tudi, da se mi pridružite v molitvi za številne predane uslužbence, ki nesebično opravljajo to delo,” je zapisal Broglio.

Cerkev bo ljudem pomagala še naprej, vendar bo morala povsem reorganizirati in skrčiti svoj program, je dodal. Katoliška cerkev si sicer že od leta 1920 prizadeva za pomoč ranljivim družinam pri ustvarjanju življenja v ZDA.

“Z leti so partnerstva z zvezno vlado pomagala razširiti programe za reševanje življenj, ki so koristili našim sestram in bratom iz številnih delov sveta. Vse udeležence teh programov je ameriška vlada sprejela. To so razseljene duše, ki v Ameriki vidijo kraj sanj in upanja,” je zapisal.

Predsednik škofovske konference ZDA, nadškof Timothy Broglio na obisku pri papežu Frančišku
Predsednik škofovske konference ZDA, nadškof Timothy Broglio na obisku pri papežu Frančišku (Foto: PROFIMEDIA)

Podpredsednik ZDA J. D. Vance, ki je sicer po veroizpovedi katolik, je januarja v pogovoru za televizijo CBS dejal, da se Cerkev v ZDA preveč zanaša na proračunsko pomoč pri preseljevanju beguncev v ZDA.

Cerkev je pri tem celo obtožil, da ji gre za denar in ne toliko za begunce. Ameriška škofovska konferenca pa je že februarja vložila tožbo proti ameriški vladi zaradi prekinitve financiranja pomoči pri namestitvah beguncev. Cerkev je v skladu s programom od vlade letno dobila 65 milijonov dolarjev. Program je bil ustavljen štiri dni po Trumpovi prisegi na položaj 20. januarja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje