Menu Item
Ameriško vrhovno sodišče je danes začelo z obravnavo argumentov proti in v prid teksaškemu zakonu proti pravici do umetne prekinitvi nosečnosti. Nasprotniki zakona trdijo, da je neustaven, zagovorniki na drugi strani, da ga zvezna sodišča ne morejo razveljaviti zaradi njegove vsebine.
Teksaški zakon je guverner Greg Abbott podpisal maja letos, velja pa od septembra z izjemo 48-urne prekinitve v začetku oktobra, ko ga je blokiral zvezni sodnik v Teksasu. Prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti po začetku srčnega utripa zarodka, kar je ponavadi v šestem tednu nosečnosti, ko ženske običajno še niti ne vedo, da so noseče.
Posebnost teksaškega zakona je, da ne predvideva kazenskih sankcij za ženske ali tiste, ki opravljajo umetno prekinitev nosečnosti, ampak omogoča civilne tožbe zasebnih državljanov proti tistim, ki kakorkoli pomagajo pri splavu, za najmanj 10.000 dolarjev odškodnine. Žensk, ki opravijo splav, pa ni mogoče tožiti. Zakon dovoljuje izjemo iz zdravstvenih razlogov, ne pa tudi zaradi posilstva ali incesta.
Tožniki trdijo, da je v nasprotju z ustavo
Vrhovno sodišče je septembra s tesno večino pet proti štiri zavrnilo blokado zakona na zahtevo klinik za umetno prekinitev nosečnosti pred začetkom veljave, pri čemer se je konservativni predsednik vrhovnega sodišča John Roberts preselil k liberalni manjšini. Zakon je potem po tožbi zveznega pravosodnega ministrstva oktobra blokiral zvezni sodnik v Teksasu, vendar je zvezno prizivno sodišče v New Orleansu dva dni kasneje blokado odpravilo z argumentom, da zvezna sodišča državnim sodiščem ne morejo prepovedati obravnavanje civilnih tožb.
Nato se je zvezno prizivno sodišče 22. oktobra presenetljivo hitro odločilo, da zakon oziroma tožbo klinik za splave in pravosodnega ministrstva ZDA sprejme v obravnavo. Teksaški zakon je le eden od 12 proti splavu, ki so jih sprejeli v zveznih državah ZDA z republikansko večino. Vsi so blokirani. Vrhovno sodišče bo 1. decembra obravnavalo zakon Mississippija, ki prepoveduje splav po 15. tednu nosečnosti. Ti zakoni predvidevajo sankcije za kršitelje s strani države.
Glede teksaškega zakona tožniki trdijo, da je v nasprotju z ustavo glede na presedan vrhovnega sodišča z odločitvijo v primeru Roe proti Wade iz leta 1973, ki je ženskam zagotovilo pravico do umetne prekinitve nosečnosti po vsem ozemlju ZDA. Kasnejše tožbe so potem to pravico omejile na nekje tri mesece od zanositve. Nasprotniki pravice do splava si želijo odločitev iz primera Roe proti Wade odpraviti že vsa desetletja od uveljavitve in upajo, da je sedaj pravi čas, ko imajo na zveznem vrhovnem sodišču šest konservativnih sodnikov, ki so proti splavu.
Klinike za splave prenehale izvajati poseg v strahu pred tožbami
Neposredna posledica teksaškega zakona je, da so klinike za splave tam prenehale izvajati poseg po šestem tednu nosečnosti v strahu pred tožbami, kar pomeni, da ženske v Teksasu nimajo enakih pravic kot drugje po ZDA. Ženske morajo čez mejo, ampak le tiste, ki imajo denar, revne pa imajo na izbiro rojstvo ali ilegalni splav. To je argument nasprotnikov zakona. Zagovorniki zakona trdijo, da zvezna sodišča v tem primeru ne morejo ukazovati državnim sodiščem, ker ne gre za državne sankcije, ampak civilne tožbe. Če ta argument na koncu uspe, potem bodo tudi druge zvezne države z republikansko večino sprejele podoben zakon, kot je teksaški.
Glede na vprašanja vrhovnih sodnikov odvetnikom ene in druge strani, izid v korist nasprotnikov splava ni zagotovljen. Težave z argumentom glede pristojnosti zveznih sodišč sta imela poleg Robertsa namreč tudi konservativna sodnika Amy Coney Barrett in Brett Kavanaugh. Liberalna sodnica Elena Kagan je naravnost dejala, da so zakon napisali “geniji”, da se skušajo izogniti širšemu uveljavljenemu pravnemu načelu, ki pravi, da posamezne zvezne države ne morejo razveljaviti na zvezni ravni zagotovljenih ustavnih pravic.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!