Vrhovno sodišče ZDA je s petimi glasovi za in štirimi proti sklenilo, da je predsednik ZDA Joe Biden ustrezno ukinil politiko priseljevanja nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Prejšnja vlada je prosilce za azil namreč pustila čakati na odločitev o prošnji v Mehiki, Biden pa je to prakso kmalu po inavguraciji ukinil.
Politika prisiljevanja Donalda Trumpa se je sicer nadaljevala tudi v času Joeja Bidna, kar je njegova vlada upravičevala z nadaljevanjem pandemije covida-19.
Pred kratkim jo je zaradi izboljšanja epidemioloških razmer Bidnova administracija dokončno ukinila, republikanske zvezne države, kot sta Teksas in Missouri pa so tožbo proti ukinitvi politike sprožile že takoj leta 2021.
Na stran liberalne manjšine sodišča sta nekoliko presenetljivo stopila konservativna sodnika Brett Kavanaugh in predsednik sodišča John Roberts, ki sta se strinjala, da je Biden Trumpovo politiko ustrezno ukinil, ker je imel do tega vso pravico, kot jo je imel vso pravico uvesti Trump.
Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost v ZDA nima dovolj kapacitet za sprejem vseh prosilcev za azil. Trump je zato sprejel ukrep, ki je prosilce za azil prisilil, da naj na odločitev pristojnih organov čakajo v Mehiki. To je v svojo politiko prisilil z grožnjami o gospodarskih sankcijah.
V Bidnovem času se je migracijski pritisk na južno mejo spet povečal, kar za predsednika in njegove demokrate predstavlja velik izziv pred novembrskimi kongresnimi in drugimi volitvami sredi predsedniškega mandata.
Ameriško vrhovno sodišče dobilo prvo temnopolto sodnico
Liberalni vrhovni sodnik ZDA Stephen Breyer se je danes uradno upokojil in na svoj položaj svečano zaprisegel prvo temnopolto vrhovno sodnico v zgodovini ZDA Ketanji Brown Jackson. Zgodovinski dogodek je povsem v senci preoblikovanja ameriške družbe s strani konservativne večine vrhovnega sodišča.
Zamenjava Breyerja z Brown Jackson ne spreminja razmerja sil na vrhovnem sodišču, ki ostaja šest proti tri v korist konservativcev.
Breyer se je po 28 letih na vrhovnem sodišču upokojil v času demokratskega predsednika Joeja Bidna in na ta način slednjemu omogočil izpolnitev predvolilne obljube, da bo na vrhovno sodišče imenoval temnopolto žensko.
Sodišče ima sedaj štiri ženske, od tega tri liberalne – Eleno Kagan, Sonio Sotomayor, Ketanji Brown Jackson – ter konservativno Amy Coney Barrett. Preostali sodniki, vključno s predsednikom sodišča Johnom Robertsom, praviloma zagovarjajo konservativna stališča.
Ameriški senat je 51-letno Ketanji Brown Jackson potrdil pred tremi meseci. Za njo sta poleg vseh demokratov glasovali le trije republikanci: Susan Collins iz Maina in Lisa Murkowski z Aljaske ter Mitt Romney iz Utaha.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje