Menu Item
Prvo soočenje kandidatov za predsednika ZDA Donalda Trumpa in Kamale Harris bo pred male zaslone privabilo na milijone volilcev, med katerimi številni še niso povsem prepričani, komu bodo namenili svoj glas. Soočenje bo za Harris, ki je ameriški javnosti relativno slabo poznana, izziv. Nekdanja tožilka ima namreč malo izkušenj z nastopi, ki niso vnaprej pripravljeni. Trump, ki je veteran soočenj, pa bo moral biti tokrat bistveno bolj zadržan.
Večina ameriških volilcev se začne predsedniškim volitvam posvečati šele po prazniku dela, ki ga praznujejo v začetku septembra in velja za neuradni konec poletja. Medtem ko se v zraku čuti hlad, pa vročica predsedniške tekme narašča. In prav v tem trenutku se bosta prvič soočila predsedniška kandidata Donald Trump in Kamala Harris. Pričakovati je, da bo torkovo soočenje v Filadelfiji pred male zaslone prikovalo na desetine milijonov gledalcev.
To bo prvo osebno srečanje Trumpa in Harris. Za podpredsednico Združenih držav Amerike pa bo to morda edina priložnost, da se neposredno spopade z nekdanjim predsednikom, čigar politično prevlado se je zavezala končati, piše CNN.
Soočenje bo ključno za Harris, ki se poskuša opredeliti v očeh volilcev in trudi ohraniti zagon, ki ga ima, odkar je poleti postala nova kandidatka demokratov. Podpredsednica bo morala državljanom pokazati, da je pripravljena prevzeti predsedniški položaj. Na drugi strani pa bo Trump poskušal ustvariti njeno negativno sliko in tako zaustaviti njene uspehe. Harris je namreč izničila prednost, ki jo je Trump v anketah večino leta imel pred aktualnim predsednikom Joejem Bidnom.
Soočenje, ki bo predvidoma trajalo 90 minut, bosta vodila novinarja televizije ABC. Tako kot na junijskem soočenju Bidna in Trumpa bodo tudi tokrat mikrofone kandidatov vklapljali, ko bosta imela besedo, in izklapljali, ko ne bosta na vrsti. Za takšna pravila sta se dogovorili Bidnova in Trumpova kampanja. Vendar Harris opozarja, da bo na ta način v bistveno slabšem položaju, saj na odru ne bo mogla izkoristiti govorniških spretnosti, ki jih ima kot nekdanja tožilka.
Volilci si želijo velike spremembe: večina jo vidi v Trumpu
Zadnja anketa časopisa New York Timesa in kolidža Siena kaže, da sta kandidata na nacionalni ravni približno izenačena (Harris je vodila za štiri odstotne točke). Precejšen delež volilcev pa si želi več informacij o aktualni podpredsednici: 28 odstotkov volilcev je namreč dejalo, da si želijo bolje spoznati Harris, na Trumpa pa tako gleda le devet odstotkov vprašanih.
61 odstotkov volilcev si želi velike spremembe. 53 odstotkov volilcev meni, da je takšna sprememba Trump, medtem ko v Harris takšno spremembo vidi le 25 odstotkov volilcev. 47 odstotkov volilcev meni, da je Harris preveč liberalna, 32 odstotkov volilcev pa je prepričanih, da je Trump preveč konservativen, še piše CNN.
Anketa CBS, ki je volilce med drugim povprašala, kdo je psihično in kognitivno bolj sposoben opravljati funkcijo predsednika, pa je pokazala na prednost Harris. 71 odstotkov anketiranih je ocenilo še, da so Trumpovi komentarji o podpredsednici žaljivi. Kot ključna dejavnika, zaradi katerih bi volilci podprli Trumpa pred Harris, pa sta se izkazala gospodarstvo in inflacija, je rezultate povzel Guardian.
Anonimnost bi lahko bila supermoč Harris
Prav na torkovem soočenju bodo številni volilci Harris prvič videli zunaj njene cone udobja. Čeprav funkcijo podpredsednice opravlja štiri leta, je na nacionalni ravni nenavadno slabo poznana, piše BBC. Prav tako pa je tudi njen pozen vstop v predsedniško tekmo neobičajen.
V ameriški politiki se običajno kandidati javnosti predstavijo že med kampanjo za predsedniško nominacijo na primarnih volitvah. Kandidati na ta način dobijo tudi izkušnje z vodenjem kampanje in soočenji. A Harris v tem postopku ni sodelovala. Leta 2019 njena kampanja ni bila uspešna, odstopila je, še preden so bili oddani primarni glasovi. A tokrat se zdi, da bi bila lahko anonimnost v resnici njena skrivna supermoč.
Ameriki se namreč podpredsednica lahko zdaj sama predstavi: pri tem poudarja razmeroma skromno poreklo, izkušnje tožilke in obljublja, da se bo zavzemala za temeljne pravice, kot je dostop do splava. Obljublja tudi spremembe in trdi, da je svež obraz.
Trump jo sicer napada kot nevarno radikalno liberalko, a se pri tem opira predvsem na njene izjave iz kampanje leta 2019. Ker pa tokrat Harris za nominacijo ni bilo treba tekmovati s člani lastne stranke, nima razloga, da bi sprejela liberalnejša politična stališča.
Pozen vstop v kampanjo pa ima tudi negativne strani: Harris ima malo izkušenj z nastopi, ki niso vnaprej pripravljeni. Po Bidnovem odstopu je dala le en televizijski intervju. CNN poroča, da intervju ni bil ravno zahteven, kljub temu pa je Harris težko odgovarjala. Tudi med nastopi na zborovanjih se je zanašala predvsem na teleprompter in že znane stavke. Torkova 90-minutna razprava bo tako njen najdaljši nastop brez scenarija v tej kampanji.
Za Trumpa bo ključno, da ne bo videti preveč agresiven
Kamala Harris je z ekipo skrbno preučila vseh šest Trumpovih soočenj. Nekdanji predsednik je namreč predsedniški kandidat, ki je imel največ televizijskih soočenj. Med pripravami se je Harris le redko pojavila v javnosti. CNN poroča, da se Harris na debato pripravlja tako, kot se je leta pripravljala na nastope na sodišču. Argumente sooča na zaigranih soočenjih ter preučuje dosedanje Trumpovo delo in izjave.
Nasprotno Trump trdi, da takšne priprave na soočenje ne potrebuje. Njegova ekipa se zdaj osredotoča na pomoč pri oblikovanju sporočil o ključnih temah, kot so gospodarstvo, priseljevanje in stanje demokracije v ZDA.
Za nekdanjega predsednika bo eden ključnih vidikov soočenja to, da ne bo ubral pravega tona in ne bo videti preveč agresivno. Že pred soočenjem z Bidnom so Trumpa njegovi svetovalci spodbujali, naj bo bolj zadržan. Tokrat pa bo to še bolj pomembno: Harris je priljubljena kandidatka, ker pa je tudi ženska, bi lahko napadi nanjo dosegli povsem drugačen odziv.
Odločali bi lahko Pensilvanija in Georgia
Soočenje se bo odvilo tik pred začetkom predčasnega glasovanja v več ključnih zveznih državah. Ankete kažejo tesne izide v Pensilvaniji, Michiganu in Wisconsinu ter v Arizoni, Georgii, Nevadi in Severni Karolini.
Tako Trump kot Harris sta posebno pozornost namenila Pensilvaniji in Georgii. Če bi Donaldu Trumpu uspelo zmagati v Severni Karolini, kjer je zmagal že dvakrat, ter bi osvojil tudi Pensilvanijo in Georgio, bi tako lahko zbral 270 elektorskih glasov, ki jih potrebuje za osvojitev Bele hiše, piše CNN.
Prejšnji teden je Harris sporočila, da je avgusta zbrala skoraj trikrat več denarja kot njen tekmec: podpredsednica je zbrala 326 milijonov evrov, Trump pa 117 milijonov evrov. Tako je Harris v september vstopila s 365 milijoni evrov, namenjenih kampanji. Nekdanji predsednik pa se v dvomesečni sprint podaja z 266 milijoni evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!