Vsaj dva odstotka za obrambo lani dvakrat več članic Nata kot leto prej

Članice zveze Nato, zlasti na vzhodu in severu Evrope, so po ruski invaziji na Ukrajino začele znatno krepiti svoje vojaške proračune, kaže letno poročilo zavezništva za leto 2024.
V letu 2023 je zgolj 11 od 31 članic zavezništva za obrambne izdatke namenilo dva odstotka BDP ali več, v letu 2024 pa je spodnjo mejo dveh odstotkov doseglo kar 22 od 32 članic - zavezništvu se je v tem času po Finski pridružila še Švedska.

Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je v predgovoru ob objavi poročila izpostavil pomen okrepljenega odvračanja in obrambne drže Nata, večje podpore Ukrajini in naraščajočih naložb v obrambo. Te so bile lani očitne, saj je skupna poraba vseh članic narasla za skoraj 20 odstotkov, s 1.180 na 1.303 milijarde ameriških dolarjev.

Cilja Nata zopet ni dosegla Slovenija, ki je lani za obrambo namenila 1,37 odstotka BDP. Manj so porabile le Španija (1,24), Belgija (1,29) in Luksemburg (1,30). Premier Robert Golob je sicer nedavno dejal, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišati še pred letom 2030, kot je bilo predvideno prej.
Največji delež BDP je medtem za obrambo lani namenila Poljska, ki je kot edina presegla štiri odstotke (4,07). Več kot tri odstotke BDP so za obrambo namenile še ZDA in tri baltske države - Estonija, Litva in Latvija.

ZDA sicer z 818 milijardami dolarjev letno ostajajo daleč največja porabnica za vojsko v Natu.

Predsednik ZDA Donald Trump je v preteklih mesecih večkrat opozoril, da bi morale zaveznice v Natu znatno povečati izdatke za obrambo. Pri tem je omenil, da bi morali spodnjo mejo obrambnih izdatkov s sedanjih dveh dvigniti na pet odstotkov BDP, in opozoril, da bi lahko zavrnil pomoč pri zaščiti držav, ki ne namenjajo dovolj sredstev za lastno obrambo.

V tej luči gre pričakovati, da se bodo nekatere članice na junijskem vrhu Nata v Haagu zavezale k dodatni krepitvi obrambnih izdatkov.