Menu Item
Na srečanju obrambnih ministrov držav članic Nata bodo med drugim obravnavali tudi "rusko kampanjo sovražnih dejavnosti proti zaveznicam Nata". Po besedah generalnega sekretarja zavezništva so članice pripravljene sprejeti strožje ukrepe proti ruskim vohunom.
Članice Nata so spričo ruske grožnje pripravljene odločneje ukrepati proti delovanju ruskih vohunov v članicah zavezništva, je pred srečanjem obrambnih ministrov v Bruslju danes dejal prvi mož Nata Jens Stoltenberg. Dodal je, da med članicami Nata obstaja široko soglasje o potrebi po vojaški podpori Ukrajini v boju proti ruski agresiji.
Po besedah Stoltenberga so članice pripravljene sprejeti strožje ukrepe proti ruskim vohunom v državah zavezništva kot odgovor na kampanjo sovražnih dejavnosti Moskve, ki vključuje sabotaže in kibernetske napade.
“Videli smo več primerov sabotaž, poskusov požigov, kibernetskih napadov, dezinformacij,” je dejal generalni sekretar zavezništva in dodal, da bodo ministri obravnavali tudi “rusko kampanjo sovražnih dejavnosti proti zaveznicam Nata”.
Možnosti za odziv Nata na rusko grožnjo
Na srečanju, ki se ga udeležuje tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, bodo po njegovih besedah razpravljali o možnostih za odziv Nata na rusko grožnjo, vključno z zaščito kritične pomorske in kibernetske infrastrukture, ter o “strožjih omejitvah za rusko obveščevalno osebje v državah zavezništva”.
Stoltenberg je tudi izrazil pričakovanje, da bodo ministri na dvodnevnem zasedanju potrdili načrt, po katerem bo Nato prevzel usklajevanje podpore Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. To bo sicer ena od osrednjih tem zasedanja obrambnih ministrov v okviru priprav na julijski vrh zavezništva v Washingtonu.
Kot je ob tem dejal Stoltenberg, še vedno potekajo prizadevanja za dosego dogovora o “dolgoročni finančni zavezi za Ukrajino”, ki naj bi bila neposredno povezana z usklajevanjem dobave orožja. Cilj Nata v tem kontekstu je zmanjšati zamude pri zagotavljanju pomoči Ukrajini, ki potrebuje “predvidljivost, dolgoročno zavezanost in večjo odgovornost”, je poudaril.
Stoltenberg si tudi prizadeva, da bi se članice dolgoročneje zavezale podpori Ukrajini. Poziva, da bi morali vsako leto Kijevu zagotoviti najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči.
Tudi nemški obrambni minister Boris Pistorius je ob prihodu na srečanje poudaril pomen nadaljnje vojaške podpore Ukrajini, zlasti ključna pri tem pa je po njegovem dobava sistemov zračne obrambe. Pri tem je kot težavo izpostavil čas, ki ga potrebujejo za dostavo sistemov patriot. Nemčija je “naredila veliko, drugi pa bi morda lahko naredili več”, je opozoril.
Kanadski obrambni minister Bill Blair pa je napovedal, da bo njegova država Ukrajini dobavila rakete, strelivo za osebno orožje in daljinsko vodene nosilce orožja za vojaška vozila. Kanada bo ta teden tudi začela dostavljati Ukrajini novo pošiljko 50 oklepnih vozil, je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje