Vse glasnejše pobude za ustanovitev "islamskega Nata"

V napadu je bilo v katarskem glavnem mestu ubitih šest ljudi, po navedbah izraelskih oblasti so bili tarča izraelskih raket predstavniki vodstva teroristične organizacije Hamas.

Po navedbah tujih medijev naj bi izraelska letala balistične rakete proti Katarju izstrelila iznad Rdečega morja, rakete pa so poletele v zgornje plasti Zemljine atmosfere, preden so se usmerile proti cilju. Ker so rakete priletele nenadoma in iz nepričakovane smeri, Katar ni mogel učinkovito braniti svojega ozemlja.

Ob tem ni zanemarljivo, da ima največja zaveznica Izraela, ZDA, v Katarju največjo regionalno bazo in je Katarju pred kratkim podelila status ključnega zaveznika zunaj zveze Nato. Toda tudi to očitno ni bilo dovolj, da bi Izrael odvrnilo od prvega napada na arabsko državo v Perzijskem zalivu. Ker bi ZDA morale vedeti, da bo do takšnega napada prišlo, je to zamajalo zaupanje zalivskih držav.

So ZDA postale nezanesljiv zaveznik?

"Ta izraelski napad je pretresel predstave teh držav o njihovih odnosih z ZDA, zelo verjetno se bodo zaradi tega še bolj povezale med seboj. Te bogate naftne monarhije so si zelo podobne, takšen neposredni napad na njihovo suverenost in občutek varnosti je zanje nesprejemljiv," je za Deutsche Welle (DW) dejala Kristin Diwan, raziskovalka pri inštitutu za zalivske države iz Washingtona.

Zaradi tega se voditelji zalivskih držav v zadnjih tednih pospešeno pogovarjajo in iščejo "večjo strateško avtonomijo" in si prizadevajo zmanjšati tveganja "zaradi odvisnosti od ZDA".

Tako so se v zadnjih dneh razplamtele tudi govorice o oblikovanju t. i. islamskega Nata, obrambne zveze islamskih in arabskih držav po zgledu zveze Nato.

Na izrednem vrhu, ki sta ga prejšnji teden organizirali Arabska liga in Organizacija islamskega sodelovanja, so egiptovski uradniki predlagali ustanovitev skupne projektne skupine za arabske države po vzoru Nata. Šest članic Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) – Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati – pa je napovedalo aktivacijo določila iz skupnega obrambnega sporazuma iz leta 2000, po katerem je napad na eno članico napad na vse.

Gre za zelo podobno formulacijo, kot jo določa 5. člen Washingtonske pogodbe – napad na eno državo članico zveze Nato je napad na vse.

Voditelji zalivskih držav so se nato sestali še v Dohi, kjer so se dogovorili o izboljšanju izmenjave obveščevalnih podatkov in poročil ter o pospešeni vzpostavitvi novega sistema za zgodnje opozarjanje pred balističnimi raketami. Napovedali pa so tudi skupne vojaške vaje.

Savdska Arabija je med drugim sklenila tudi strateški sporazum o medsebojni obrambi s Pakistanom, državi pa sta razglasili, da bo "vsaka oblika agresije nad eno državo razumljena kot agresija nad obema".

Kaj je "format 6+2"?

Številni strokovnjaki so za portal DW ocenili, da je mogoče pričakovati oblikovanje nekakšnega obrambnega zavezništva, ki bi lahko bilo podobno zvezi Nato, čeprav je realnost nekoliko drugačna.

"Zavezništvo po zgledu Nata ni realno, saj bi zalivske države to prisililo v vojne, ki zanje niso ključnega pomena. Noben voditelj v Zalivu si ne želi biti potegnjen v spopad z Izraelom zaradi Egipta," je za DW dejal Andreas Krieg, predavatelj na Kraljevem kolidžu v Londonu.

"Varnost v Zalivu je dolgo temeljila na logiki, da se zanjo plača nekomu drugemu, da skrbi zanjo. A po izraelskem napadu v Dohi se ta miselnost spreminja," je še dodal.

Cinzia Bianco, poznavalka zalivskih držav pri Evropskem svetu za zunanje odnose, ocenjuje, da bi se lahko oblikoval format 6+2, v katerem bi bilo šest držav članic GCC, zraven bi pa bili še Turčija in Egipt.

"Ne gre za model, ki bi bil primerljiv z Natovim 5. členom. Verjetneje bo šlo za kolektivizacijo varnostne in obrambne drže. In kar je najpomembneje – za pošiljanje odvračalnih sporočil Izraelu," je dodala.

Tudi Andreas Krieg meni, da ima format 6+2 več smisla kot "islamski Nato". Ob tem izpostavlja pomen Turčije, ki je najbolj verodostojen partner zalivskih držav, saj ima v Katarju od leta 2017 že nameščene vojake in je sposobna na hiter odziv ob krizah. Ob tem pa opozarja na morebitne probleme Egipta, ki sicer ima veliko vojaško moč, vendar nekateri strokovnjaki iz zalivskih držav dvomijo o njegovi zanesljivosti.

Tako Krieg kot tudi Bianco pa ocenjujeta, da se bo scenarij o oblikovanju novega obrambnega zavezništva med zalivskimi državami odvil počasi. "Večina resnih sprememb se bo zgodila v ozadju. Videli bomo javna sporočila, vrhove in skupne vojaške vaje. A ključne stvari, kot so deljenje radarskih podatkov, povezovanje sistemov zgodnjega opozarjanja na balistične rakete ali dovoljenje za nameščanje enot, bodo potekale diskretno," je ocenil Krieg.

Je pa mogoče pričakovati, da bodo zalivske države, ki so bile doslej zelo odvisne od ZDA, začele iskati tudi obrambne vezi z drugimi državami, kot na primer z Rusijo in Kitajsko.

A strokovnjaki se vendarle strinjajo, da ni verjetno, da bi katerikoli zunanji akter kar čez noč zamenjal vlogo ZDA na Arabskem polotoku, tega si tudi zalivske države ne želijo. Še vedno so namreč zelo odvisne od ameriške vojaške tehnologije, po napadu na Doho pa so voditelji teh držav pri ZDA preverjali, ali lahko še vedno računajo na njihovo pomoč.

"Treba je izpostaviti, da ZDA pravzaprav nikoli niso bile proti takšni regionalizaciji obrambe. ZDA so vedno spodbujale enoten sistem balistične obrambe zalivskih držav," je za DW dejala Bianco.