Vse glasnejše rožljanje orožja: ali je Evropa pripravljena na morebitno vojno?

Ruska invazija na Ukrajino traja že skoraj štiri leta, svet se sooča še s številnimi novimi grožnjami, ameriški predsednik Donald Trump pa v zadnjih tednih – z vojaško akcijo v Venezueli in grožnjami o priključitvi Grenlandije – še zaostruje razmere na mednarodnem prizorišču.

Kot poroča portal Euronews, "je veliko na kocki, saj konca vojne v Ukrajini ni na vidiku", ob tem pa je zaupanje Evropejcev v obrambne sposobnosti EU nizko, saj je Unija v zadnjem času videti precej ranljiva – tako vojaško kot tudi diplomatsko.

Glavna prioriteta Evrope je zaščititi samo sebe, ob tem pa hkrati podpirati še Ukrajino v njenem boju proti Rusiji. Voditelji EU so decembra lani odobrili nov 90 milijard evrov vreden posojilni paket za Ukrajino, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je že oktobra napovedala nove obrambne pobude. Predstavila jih je kot "korake krepitve evropskega odvračanja pred Rusijo in drugimi nasprotniki" do leta 2030.

Že tako razgrete razmere je še dodatno podžgal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je v začetku decembra dejal, da je Rusija pripravljena na boj, če bo treba. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je že večkrat posvaril, da bi lahko bilo severnoatlantsko zavezništvo "naslednja tarča Rusije" in opozoril na možnost vojne v prihodnjih petih letih.

Od vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo pa se EU sooča z vedno večjimi očitki, da je obrambno šibka in da ni sposobna poskrbeti sama zase. Se pa medtem v Evropi krepi občutek, da je Rusija dejansko sposobna začeti novo vojno na evropskih tleh.

So se Evropejci pripravljeni boriti za EU?

Portal Euronews je nedavno izvedel anketo, v kateri so Evropejce povprašali, ali bi bili pripravljeni prijeti za orožje v primeru izbruha vojne na stari celini. Med 9.950 sodelujočimi jih je kar 75 odstotkov odgovorilo, da za orožje ne bi prijeli, 19 odstotkov bi se jih bilo pripravljenih boriti, osem odstotkov pa je bilo neodločenih.

Anketa agencije YouGov je med drugim tudi pokazala, da več kot polovica anketiranih na Poljskem (51 odstotkov), v Litvi (57 odstotkov) in na Danskem (62 odstotkov) vidi rusko agresijo kot eno največjih groženj. V omenjeni anketi so bili oboroženi konflikti postavljeni na tretje mesto največjih skrbi Evropejcev.

Mnogi evropski voditelji se strinjajo z navedbami, da Rusija predstavlja resno grožnjo Evropi, pa so predvsem baltske države tiste, ki najbolj pozivajo EU k ukrepanju, saj ležijo na vzhodnem robu EU in zveze Nato ter si z Rusijo in Belorusijo delijo več kot 1.000 kilometrov meje.

Litva je med drugim že začela postavljati protidronsko obrambo, ob tem pa skupaj z Latvijo izvajata kampanje ozaveščanja prebivalstva, vaje za odpornost in televizijske simulacije, da bi ljudi psihološko pripravili na morebitni spopad.

Lani je litovsko notranje ministrstvo državljanom razdelilo zemljevide s povezavami do zaklonišč in številkami za nujno pomoč, Latvija pa je v šolski sistem uvedla obvezni predmet nacionalne obrambe.

Poljska je na meji z Belorusijo že pred časom začela postavljati fizične ovire in uvedla varnostno-izobraževalne predmete v večini javnih šol, nekateri pa vključujejo tudi urjenje z orožjem za otroke, stare najmanj 14 let.

"V osnovnih šolah je predvidena teoretična priprava na varno ravnanje z orožjem," so za Euronews pojasnili na poljskem šolskem ministrstvu.

Oblasti na Finskem in Estoniji so gospodinjstvom poslali brošure z navodili, kaj storiti v primeru izbruha vojne, ob čemer so se mnogi spomnili na čase hladne vojne. Brošure vsebujejo napotke za prepoznavanje siren v primeru nevarnosti, kako ravnati ob pozivih evakuacije ali izpadih elektrike. Za podoben korak se je odločila tudi Švedska.

Ob tem pa se širom Evrope povečuje zanimanje civilistov za pripravljenost v primeru vojne. V državah, ki so v neposredni bližini Rusije, je iskalnik Google v zadnjih nekaj letih zabeležil porast iskanja odgovorov na vprašanja, povezana z morebitnim izbruhom vojne v Evropi.

Kaj počne EU?

Na ravni Evropske unije že potekajo številne pobude za krepitev obrambnih spodobnosti bloka glede morebitnih groženj, ki jih predstavlja Rusija. V letu 2024 so se obrambni proračuni evropskih držav zvišali in so presegli 300 milijard evrov. Ob tem so evropske članice zveze Nato lani junija na vrhu zavezništva v Haagu potrdile povišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Evropska komisija pa je lani julija v okviru predloga za večletni finančni okvir EU za obdobje med letoma 2028 in 2034 napovedala dodatnih 131 milijard evrov za letalstvo in obrambo.

Načrt "Pripravljenost 2030" (Readiness 2030, op. a.), ki ga je spomladi predlagala predsednica Komisije Ursula von der Leyen, in so ga podprle vse članice EU, je trenutno ključni strateški dokument za krepitev evropske obrambe. Načrt vključuje začasno opustitev proračunskih pravil EU, skupna posojila za obrambo v višini 150 milijard evrov, preusmeritev obstoječih sredstev in večjo vlogo Evropske investicijske banke pri financiranju obrambnega sektorja.

Pobuda predvideva tudi vzpostavitev mehanizma za vključitev zasebnega kapitala, s čimer naj bi do leta 2030 bistveno okrepili obrambne zmogljivosti EU.

So pa nekatere evropske države v zadnjem času ponovno uvedle obvezno služenje vojaškega roka. Latvija je služenje obnovila leta 2023, Hrvaška ga je znova uvedla oktobra lani, na Danskem pa so služenje razširili tudi na ženske.

Medtem je Nemčija uvedla sistem obvezne registracije, tamkajšnja oblast pa razmišlja tudi o morebitni aktivaciji naborniškega sistema. Razprave o ponovni uvedbi potekajo tudi na Poljskem. Služenje vojaškega roka je še vedno obvezno v Avstriji, na Cipru, Danskem, v Estoniji, Finski, Grčiji, Latviji, Litvi in na Švedskem.