Macron potrdil, da bo v sredo potekal drugi krizni sestanek o Ukrajini

Finančni ministri držav članic EU so na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljati tudi o tem, kako bi lahko naložbe v obrambo izvzeli iz evropskih proračunskih pravil. Po navedbah poljskega finančnega ministra Andrzeja Domanskega so na mizi različne možnosti, pri čemer naj bi bilo več znanega v prihodnjih tednih oziroma marca.

Kot je po današnjem zasedanju pojasnil Domanski, je poljsko predsedstvo Svetu EU pretekli mesec državam članicam predstavilo predlog, kako bi lahko strukturirali izvzetje obrambnih izdatkov iz javnofinančnih pravil EU, ki so se začela uporabljati letos.

"Naš načrt je, da fiskalna pravila ohranimo, kakršna so, a jih podrobneje opišemo v kodeksu. To bi vladam omogočilo naložbe v novo opremo, vojaška letala, tanke in strelivo brez negativnega vpliva na njihov javnofinančni primanjkljaj in javni dolg," je povedal minister. Napovedal je, da bodo države članice že v sredo začele razpravo na tehnični ravni, marca pa bodo predlog znova obravnavali finančni ministri. Takrat bi lahko bilo znanih tudi več podrobnosti.

"Cilj je, da delo zaključimo v času našega polletnega predsedovanja, upamo, da maja," je še dejal. Evropska komisija pa medtem po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Valdisa Dombrovskisa pripravlja predlog, ki bi državam članicam omogočil uporabo t. i. odstopne klavzule za zvišanje obrambnih izdatkov. Da bo to predlagala, je pretekli teden napovedala že predsednica komisije Ursula von der Leyen.

Nova fiskalna pravila vključujejo možnost splošne in nacionalnih odstopnih klavzul. Splošna v izrednih okoliščinah možnost odstopanja od fiskalnih pravil omogoča vsem državam članicam, nacionalne pa samo tistim, ki za to zaprosijo. "Lahko pričakujete, da bomo predloge predstavili v prihodnjih tednih," je povedal komisar. V njih bodo med drugim določili, katere naložbe v obrambo bodo lahko izvzete iz javnofinančnih pravil EU.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo v sredo organiziral novo srečanje s predstavniki "več evropskih in neevropskih držav" o Ukrajini in evropski varnosti, potem ko je v ponedeljek v Parizu gostil voditelje nekaj ključnih evropskih držav, EU in Nata. Do konca tedna se namerava srečati z voditelji vseh 27 držav članic EU.Macron je s tem v pogovoru za več francoskih regionalnih časopisov potrdil poročanje francoskih medijev in tujih tiskovnih agencij, ki so pred tem ob sklicevanju na neimenovane diplomatske vire za sredo napovedovali novo zasedanje o Ukrajini v Parizu.

Francoski predsednik ni povedal, katere države so vabljene na zasedanje v sredo, je pa dejal, da bo šlo za "več evropskih in neevropskih držav" in da se namerava do konca tedna sestati z vsemi 27 članicami Evropske unije.

Tudi iz Elizejske palače niso sporočili poteka in udeležencev. Po navedbah diplomatov bodo med udeleženci Norveška, Kanada, Litva, Estonija, Latvija, Češka, Grčija, Finska, Romunija, Švedska in Belgija. Zasedanje naj bi potekalo v hibridni obliki, tudi prek videopovezav.

Voditelji štirih političnih skupin v Evropskem parlamentu so v skupni izjavi zapisali, da se Evropa ne more več v celoti zanašati na ZDA pri obrambi skupnih vrednot in interesov. Prepričani so, da mora Evropa okrepiti tako lastno obrambo kot podporo Ukrajini. Več v prispevku: Svarilo iz Bruslja: “Evropa se ne more več v celoti zanašati na ZDA”

Francija bo v sredo po pisanju Reutersa gostila drugo srečanje o Ukrajini in evropski varnosti, nanj pa je povabila voditelje nekaterih evropskih držav, ki jih na ponedeljkovem srečanju ni bilo, ter Kanado.

Dva diplomatska vira sta za Reuters povedala, da naj bi bile med povabljenimi: Norveška, Kanada, tri baltske države (Litva, Estonija in Latvija), Češka, Grčija, Finska, Romunija, Švedska in Belgija.

Nekatere države bi lahko sodelovale prek videokonference, sta še povedala dva diplomata za Reuters.

Na ponedeljkovem kriznem sestanku so bili poleg vrha Evropske unije in Nata vabljeni voditelji Francije, Nemčije, Poljske, Italije, Španije, Danske in Velike Britanije. 

Poljski predsednik Andrzej Duda je po današnjem pogovoru s posebnim odposlancem ZDA za Rusijo in Ukrajino Keithom Kelloggom v Varšavi dejal, da je od ZDA dobil zagotovila, da ne nameravajo zmanjšati vojaške prisotnosti v vzhodni Evropi. Kellogg bo po današnjih pogovorih z voditelji EU in predsednikom Poljske v sredo obiskal še Ukrajino. "Zagotovili so nam, da ZDA nikakor ne nameravajo zmanjšati dejavnosti v našem delu Evrope, zlasti na področju varnosti," je po poročanju poljske tiskovne agencije PAP dejal Duda. Po njegovih besedah je Kellogg prav nasprotno govoril o krepitvi prisotnosti ameriških vojakov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Ankari na novinarski konferenci dejal, da bi morali Turčija in Evropa sodelovati v pogovorih o končanju vojne v Ukrajini ter poudaril, da pogajanja ne bi smela potekati za njihovim hrbtom. Pozval je k "poštenim" mirovnim pogovorom in kritiziral današnje pogovore med ZDA in Rusijo, saj ni sodeloval ukrajinski predstavnik. 

"Ukrajina, Evropa v širšem smislu - in to vključuje Evropsko unijo, Turčijo in Združeno kraljestvo - bi morala biti vključena v pogovore in razvoj potrebnih varnostnih jamstev z ZDA glede usode našega dela sveta," je dejal Zelenski na novinarski konferenci s turškim predsednikom Erdoganom. Za dosego trajnega miru je po njegovih besedah pomembno, da v mirovnih pogajanjih ne bo napak. Z Erdoganom sta govorila o globalnih procesih, "ki bi lahko pripeljali do konca vojne", bistveno pa je, da se "kakršni koli pogovori o koncu vojne ne zgodijo na plečih vpletenih strani", je poudaril Zelenski.

Zaradi današnjih pogovorov med ZDA in Rusijo v Riadu, na katere Ukrajina ni bila povabljena, je Zelenski tudi preložil za sredo načrtovani uradni obisk v Savdski Arabiji. "Smo iskreni in odprti, zato si ne želim nobenih naključij. Zato ne grem v Savdsko Arabijo," je sporočil. Dodal je, da se je s savdskimi oblastmi dogovoril za preložitev potovanja na 10. marec.

Turški predsednik Erdogan pa je predlagal Turčijo kot idealno gostiteljico za mirovna pogajanja. "Naša država bo idealna gostiteljica za morebitna pogajanja med Rusijo, Ukrajino in ZDA v bližnji prihodnosti," je dejal. Pri tem je poudaril, da "ozemeljska celovitost in suverenost Ukrajine neizpodbitna".

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po sestanku dejal, da bodo Rusija in ZDA "čim prej" začele mirovne pogovore o Ukrajini. Rusija bo počakala, da ZDA potrdijo svoje predstavnike za pogovore, nato bo svoje imenovala še Rusija, navaja Guardian. Današnje pogovore je označil za produktivne, saj "strani nista le poslušali druga druge, ampak tudi slišali druga drugo".

Lavrov je ponovil točke, ki sta jih pred tem poudarila Rubio in Waltz, in nadaljeval o "ustvarjanju pogojev" za širše sodelovanje med ZDA in Rusijo, vključno s "posvetovanji o geopolitičnih vprašanjih" in "odstranitvijo ovir (sankcij op. a.) na poti do vzajemno koristnega gospodarskega sodelovanja". O Ukrajini je povedal, da obstaja "obojestranska želja" pri iskanju rešitev, in znova poudaril, da morajo najprej imenovati predstavnike, ki bodo vodili mirovne pogovore, nato pa se bodo začela "redna posvetovanja". Zavrnil je namigovanja nekaterih medijev o morebitnem mirovnem načrtu v treh točkah. 

Lavrov je dejal, da je članstvo Ukrajine v Natu nesprejemljivo, prav tako je nesprejemljiva tudi namestitev enot članic Nata, četudi bi tam delovale pod drugo zastavo.

"Opazili smo, da je bil predsednik Trump prvi od zahodnih voditeljev, ki meni, da bi bilo siljenje Ukrajine v Nato eden glavnih (vzrokov, op. a.) za to, kar se dogaja, in ena največjih Bidnovih napak. Če bi bil predsednik Trump, se to ne bi nikoli zgodilo," je dejal Lavrov. "Predsednik Putin je večkrat poudaril, da širitev Nata in vključitev Ukrajine v Nato neposredno ogrožata Rusko federacijo in našo suverenost," je dodal.

"Danes smo pojasnili, da vsakršno pojavljanje oboroženih sil iz držav Nato pod neko zastavo, pod evropsko ali pod zastavami drugih držav, ničesar ne spremeni. To je seveda nesprejemljivo," ga še navaja Guardian.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po sestanku dejal, da se morajo vsi vpleteni v ukrajinski konflikt strinjati z rešitvijo za njegovo končanje. Po poročanju Reutersa je dejal, da je srečanje z ruskimi predstavniki v Riadu prvi korak na dolgi in težavni poti, katere cilj je pravičen in trajen konec vojne v Ukrajini. Rubio je ob tem dejal, da bo morala zaradi sankcij, ki jih je uvedla proti Rusiji, pri pogajanjih v prihodnje sodelovati tudi Evropska unija.

ZDA in Rusija morata po Rubievih besedah najprej zagotoviti delovanje diplomacije in vzdrževati živahne diplomatske odnose med državama. Drugi element so mirovni pogovori o Ukrajini, ki bodo po njegovih besedah vključevali sodelovanje in posvetovanje z Ukrajino in evropskimi partnerji. Tretji korak za ZDA, ki bi nastopil ob sprejemljivem koncu konflikta, pa je začetek sodelovanja z Rusijo na področju skupnih geopolitičnih interesov in v gospodarstvu.

Ameriški sekretar za nacionalno varnost Michael Waltz je po poročanju Guardiana dejal, da je med principi dogovarjanja z Rusijo o koncu vojne v Ukrajini zahteva, da je to trajni konec vojne. V pogovorih pričakuje razpravo o ozemljih in varnostnih zagotovilih. "To so temeljne osnove, ki bodo podlaga za kakršno koli razpravo," je dejal. Ponovno je pozval k "varnostnim jamstvom pod evropskim vodstvom" in povečanju obrambnih izdatkov v Evropi.

Po srečanju se je oglasila tudi ameriška stran. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Tammy Bruce je dejala, da sta se obe strani strinjali, da bosta imenovali ekipi "visokih predstavnikov", ki bodo začeli iskati pot h končanju vojne v Ukrajini. Pri tem je dejala, da bodo to skušali storiti čim prej, in to na trajen ter za vse strani sprejemljiv način.

Strani bosta po poročanju Reutersa vzpostavili posvetovalni mehanizem za "obravnavo težav v dvostranskih odnosih", ki bi sprejel ukrepe za normalizacijo delovanja diplomatskih predstavništev obeh držav. Ruski in ameriški predstavniki so se še dogovorili, da bodo postavili temelje za prihodnje sodelovanje pri vprašanjih skupnega geopolitičnega interesa ter pri gospodarskih in naložbenih priložnostih, "ki bodo nastale po uspešnem koncu konflikta v Ukrajini". Prav tako bosta zagotovili, da bo proces napredoval pravočasno in produktivno.

Tiskovna predstavnica je po poročanju Reutersa še dejala, da je Trump edini voditelj na svetu, ki bi lahko Ukrajino in Rusijo pripravil do tega, da se strinjata.

Zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je medijem razkril, katere teme so bile del pogovorov. V izjavah za ruska medija TASS in Interfax je dejal, da bosta obe strani oblikovali vsaka svojo ločeno skupino pogajalcev, ki se bosta v doglednem času začeli pogovarjati o Ukrajini. Kot je dodal, je odločitev o vzpostavitvi stika ruske pogajalske skupine z ameriško v rokah Vladimirja Putina.

Dotaknil se je tudi načrtov za srečanje predsednikov Donalda Trumpa in Putina, ki pa se najverjetneje ne bo zgodilo prihodnji teden. "Na to smo pripravljeni, vendar težko govorimo o točnem datumu srečanja," je dejal po poročanju Associated Press. Po besedah Ušakova je srečanje potekalo dobro, opravili so resen pogovor o vseh vprašanjih.

Za Reuters je po koncu srečanja spregovoril tudi vodja ruskega državnega premoženjskega sklada Kiril Dmitrijev. Kot je dejal, je še prezgodaj za govor o kompromisih, a da so se ZDA in Rusija začele poslušati in se enakovredno obravnavajo.