Menu Item
Bosna in Hercegovina je slaba tri desetletja po sprejetju daytonskega sporazuma, ki je končal tri leta in pol trajajočo vojno, pred novim razpotjem. Mnogotere politične krize, ki jih politika ne rešuje, padanje števila prebivalcev, stagnacija brez razvoja – vse to je v zadnjem obdobju v senci ideje predsednika Republike Srbske Milorada Dodika o razdružitvi BiH. Zdi se, da je država pred največjo krizo v zadnjih slabih 30 letih. A kot je v pogovoru za N1 povedal urednik portala Buka iz Banjaluke Aleksandar Trifunović, razdružitev ni mogoča, saj Republika Srbska nima kapacitet za samostojno delovanje. Ob tem ne srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću ne Dodiku ni v interesu, da bi se Srbi združili v skupno državo. Zakaj?
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik že več mesecev grozi z možnostjo razpada večetnične Bosne in Hercegovine, vse od maja pa se zdi, da ne gre več za vprašanje, temveč dejstvo brez povratka. Sodu je izbilo dno glasovanje v Generalni skupščini Združenih narodov, ki je sprejela resolucijo o genocidu v Srebrenici. Prosrbski del politike v regiji je že pred tem intenzivno lobiral proti sprejetju resolucije. Tako je bilo v Beogradu in Srebrenici mogoče opaziti nacionalistične plakate, v Podgorici v Črni gori proteste, v kampanjo se je vključila tudi srbska Pravoslavna cerkev.
Da resolucija ni usmerjena proti nikomur, še najmanj proti Srbom, so poudarjali predlagatelji resolucije. Kljub temu so po njenem sprejetju zakrožili posnetki in fotografije v zastavo ovitega srbskega predsednika Aleksandra Vučića. “Prepad bo le še globlji in globlji,” je dejal tedaj.
“Tisti, ki največ govorijo o Bosni in Hercegovini, so zabili žebelj v njeno krsto. Republika Srbska bo branila nacionalne interese svojega naroda,” pa je dejal Dodik, ki je sprejetje označil kot konec večetnične BiH. Še v tem mesecu naj bi pripravili poročilo o kršenju daytonskega sporazuma in oblikovali sporazum o razdružitvi, ki ga bodo poslali Federaciji BiH.
Zgodovinsko gledano je BiH vedno imela to nehvaležno vlogo majhne države z majhnim številom prebivalcev, ki pa vseeno lahko povzroči velike težave, je za N1 dejal Aleksandar Trifunović, urednik portala Buka iz Banjaluke. Razdružitev države je po njegovih besedah “pravno nemogoča”. “Republika Srbska nima vzvodov, kako bi to storila. Nima ne pravnih ne gospodarskih kapacitet za razdružitev, ob tem pa tudi vojnih kapacitet ne. BiH je po vojni povsem razorožena,” je dejal.
Tri desetletja miru in političnih kriz
Zgodovina ene od republik nekdanje skupne države je dolga in zapletena. Znotraj obstoječih meja je nastala leta 1995 z daytonskim mirovnim sporazumom. S tem se je na ozemlju današnje BiH končala tri leta in pol trajajoča vojna, ki je grozila celo z razdelitvijo BiH na več delov.
Sporazum je bil po skoraj tritedenskih pogajanjih parafiran 21. novembra v Daytonu v Ohiu, podpisan pa 16. decembra 1995 v Parizu. Podpisali so ga trije takratni predsedniki, in sicer hrvaški predsednik Franjo Tuđman, predsednik Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) Slobodan Milošević in predsednik Republike BiH Alija Izetbegović. Sporazum je bil dosežen z močnim posredovanjem Zahoda.
Glavni dosežek sporazuma je bilo končanje vojne, vzajemno priznanje med BiH in ZRJ ter razdelitev države na dva dela – bosansko-hrvaško Federacijo, ki obsega 51 odstotkov ozemlja, in Republiko Srbsko z 49 odstotki ozemlja.
Kljub skoraj 30-letnemu miru BiH odpira vedno nove politične krize, Milorad Dodik pa te krize izkorišča za svoje glavno orodje, ocenjuje Trifunović. “Pada mu priljubljenost – ne dovolj, da bi ga lahko kdo drug zamenjal na čelu države, a ravno toliko, da postaja vse bolj nemiren. S tem želi ljudi odvrniti od vprašanj, ki so zares pomembna, in zato se ukvarjajo s temami, ki nimajo nobene zveze z njihovim življenjem,” je pojasnil svoje stališče.
Državljani BiH se bodo jeseni odpravili na lokalne volitve, kar je po njegovih besedah tudi eden od razlogov za zaostritev retorike. “V letu volitev smo vedno v krizi, politična temperatura je najvišja,” je dejal. A priznava, da je kriza tokrat večja kot doslej. “Vstopamo iz krize v krizo, ničesar se ne reši in pretekle krize se pozabljajo, kar spodbuja frustracijo med ljudmi, ki živijo v BiH. Ne vidijo možnosti, da bi se te okoliščine spremenile. Politiki so glavni akterji kriz,” je dejal.
Razmer zato ne gre podcenjevati. “Navadili smo se na takšno politično atmosfero, kar lahko eskalira v vsakem trenutku,” je dejal.
Ena glavnih težav je po njegovem mnenju, da ljudje niso vključeni v reševanje kriz. Država se vse od 90. let prejšnjega stoletja sooča z velikim padanjem števila prebivalcev. Leta 1990 je imela BiH slabih 4,5 milijona prebivalcev, leta 2000 slabih 4,2 milijona. Danes pa v BiH živi le še slabih 3,2 milijona prebivalcev.
Zapleten odnos Vučića in Dodika
Kot simbolično dejanje tesnejšega sodelovanja je pred kratkim v Beogradu potekal vsesrbski zbor Srbije in Republike Srbske. Shod sta organizirala predsednika Vučić in protagonist razdružitve BiH Dodik.
Trifunović je to opisal kot "pravi fiasko". Na srečanju je namreč sodelovalo malo ljudi, a to za zbrane ni bilo pomembno. Namen je bil po njegovih besedah utrditev Vučićevega položaja, pa tudi prikazati politike, ki so srečanje podprli. "Vučić je srečanje organiziral sam in zaradi sebe, da bi obeležil svojo politično vlogo v regiji in da bi se predstavil kot gospodar vseh trenutnih srbskih strank. O tem se nihče ni spraševal – to je bilo neformalno Vučićevo kronanje," je dejal.
A kljub temu Vučić ne podpira nujno razdružitve BiH, pa tudi priključitve Republike Srbske Srbiji ne. Glavno sporočilo, ki so ga želeli predati, je bilo, da so Srbi en narod, ne glede na to, kje živijo. Da je vsesrbski zbor nevaren projekt, ki je neposredno povezan s poskusi Rusije po destabilizaciji regije, je dejal predsedujoči predsedstvu BiH Denis Bećirović.
Da združitev vseh Srbov znotraj Srbije Vučiću ne bi odgovarjala, je povedal tudi Trifunović in dodal, da prestrukturiranje obstoječih meja na Zahodnem Balkanu ni zares mogoče. "Vsako premikanje meja na Balkanu do zdaj je sprožilo vojno in vsako naslednje premikanje bi povzročilo enako," je ocenil.
Srbija v vsakem trenutku gleda na svoje interese, je opisal Trifunović, Republika Srbska pa je v tem pogledu zelo zanimiva za srbska podjetja. Zaradi svoje majhnosti in zgolj 800.000 prebivalcev je Republika Srbska za Srbijo "lahka za vzdrževanje". Po Trifunovićevih besedah gre za Vučićevo kampanjo, s katero Srbom v Srbiji kaže, da skrbi tudi za Srbe zunaj države.
Ob tem je Dodik "vladar" Republike Srbske, česar "ne bi želel deliti z Vučićem". S tem je Trifunović nakazal na zapleten odnos med dvema voditeljema. "Gre za ljubezen iz koristoljubja. Odnosi niso idealni. Sta v stalnem konfliktu, a skrbita, da konflikt v javnosti ni opazen," je razlagal.
Kakšna je torej usoda BiH? "Že leta se nikamor ne premaknemo," je dolgo trajajoči konflikt v močno razdeljeni državi opisal Trifunović. Vseeno so notranjepolitični odnosi razmeroma "pod nadzorom". "To je največja težava – ker to stanje lahko traja, ljudje pa nimajo več časa čakati, zato vse bolj množično zapuščajo državo. Opazna je velika apatija. Izgubili so upanje, da bo kdaj bolje. Najhujše, kar se lahko zgodi družbi, se je zgodilo prebivalcem v BiH," je v pogovoru za N1 še povedal urednik portala Buka Aleksandar Trifunović.
Vladi Srbije in Republike Srbske naj bi deklaracijo, ki pravi, da je srbski narod enotna celota, potrdili v 90 dneh, narodna skupščina Republike Srbske bo o tem odločala že v začetku julija. A deklaracija ne govori o razpadu, temveč na več mestih poudarja spoštovanje daytonskega sporazuma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje