Menu Item
Po sobotnih protestih v Turčiji srbski sledilci evropsko komisarko za širitev Marto Kos opozarjajo, da se enake tendence, kot jih turški režim že udejanja, pojavljajo tudi v Srbiji. In pozivajo, naj Evropska komisija nima "dvojnih meril". Kaj vse se je v Srbiji že zgodilo, kar kaže, da tudi "Turčija" ni nujno več daleč?
Po tem, ko so turške oblasti 19. marca letos zaradi očitkov o članstvu v kriminalni združbi, podpiranju teroristične skupine in korupcije pridržale istanbulskega župana Ekrema Imamogluja, so v državi izbruhnili množični protesti.
Istanbulski župan, ki je tudi politični tekmec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, je vodja opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP), ki ga je Erdoganov režim minulo nedeljo po pridržanju tudi priprl in suspendiral z županskega položaja, CHP pa je kljub priporu Imamogluja imenovala za svojega kandidata na naslednjih predsedniških volitvah, ki bodo predvidoma leta 2028.
Z vso silo nad protestnike in novinarje
Erdoganov režim se je na izbruh protestov odzval silovito: prepovedali so javna zbiranja, a se protesti kljub temu nadaljujejo, po uradnih podatkih turških oblasti pa so od izbruha protestov pridržali že več kot 2000 oseb, za vsaj 260 ljudi pa so odredili pripor.
Med pridržanimi in priprtimi so tudi novinarji, ki poročajo s protestov. Najmanj sedem novinarjev je že priprtih, med njimi je tudi novinar francoske tiskovne agencije AFP. Pred nekaj dnevi so za 17 ur pridržali, nato pa iz države izgnali novinarja BBC Marka Lowena, ki je kot dopisnik iz Turčije za BBC poročal pet let. Izgon iz države so turške oblasti utemeljile z besedami, da je novinar BBC “grožnja za javni red”.
Deborah Turness, izvršna direktorica informativnega programa BBC, je ob tem dejala: “Gre za izjemno zaskrbljujoč incident, od turških oblasti bomo terjali pojasnila. Mark je zelo izkušen dopisnik z dobrim poznavanjem Turčije in noben novinar ne bi smel biti deležen takšnega ravnanja samo zato, ker opravlja svoje delo. O dogodkih v Turčiji pa bomo še naprej poročali nepristransko in pošteno.”
Vseeno se ni ustavilo pri tem. V petek so turške oblasti nato pridržale še enega novinarja, in sicer švedskega novinarja Joakima Medina, ki so ga ob prihodu v državo prijeli v četrtek in ga obtožili, da je žalil turškega predsednika ter da je član oborožene teroristične organizacije.
Pomagalo ni niti to, da je odgovorni urednik časopisa Dagens ETC, za katerega dela Medin, Andreas Gustavsson, na omrežju X zapisal, da so te obtožbe popolnoma lažne.
Opozorila iz Srbije: Te tendence vidimo tudi pri nas
Medtem množični protesti že pet mesecev potekajo tudi v Srbiji, ki je tako kot Turčija že zelo dolgo država kandidatka za članstvo v EU. Ob izbruhu študentskih protestov novembra lani so srbske oblasti pridržale več kot deset protestnikov, med katerimi so bili tudi študenti in profesorji iz fakultet v blokadi.
Šele pod naraščajočim in vse večjim pritiskom protestniškega gibanja v Srbiji je moral srbski predsednik Aleksandar Vučić popustiti in te ljudi pomilostiti. To je storil, kot je dejal, z velikim obžalovanjem.
Prav tako je v Srbiji skrajno problematična medijska krajina. Velika večina srbskih medijev je pod neposrednim nadzorom oblasti, kar se po njihovem poročanju tudi jasno vidi. Tiste medije pa, ki poročajo neodvisno od oblasti, tudi N1 Srbija, pa Vučić večkrat javno razglasi za “teroristične”.
Čeprav srbske oblasti za zdaj iz države še niso izgnale nobenega tujega dopisnika, pa so pred prelomnim protestom v Beogradu 15. marca nekaterim tujim novinarjem preprečile vstop v Srbijo in poročanje s protesta. Tako nekaterim hrvaškim novinarjem kot tudi novinarski ekipi slovenske POP TV, ki so jim na hrvaško-srbski meji zavrnili vstop v državo s pojasnilom, da so “varnostno tveganje”. Zakaj bi bili ti novinarji varnostno tveganje, srbske oblasti niso javno pojasnile nikoli.
Javni poziv k aretaciji rektorja
Razmere v Srbiji so medtem že tako napete, da v nedeljo na protestnem shodu v Nišu z nožem po roki porezali dekanjo niške filozofske fakultete Natalijo Jovanović, za katero je Vuči v svojem jvnem nastopu sredi marca dejal, da je “kriminalka”.
Visoka člana (Vučićeve) Srbske napredne stranke (SNS) Darko Glišić in Vladimir Đukanović pa sta pred nekaj dnevi celo javno pozivala k aretaciji rektorja beograjske univerze Vladana Đokića.
“Treba bi ga bilo aretirati, ker se igra z javnim denarjem, študentom pa je (ker rektor podpira študentske proteste; op. a.) vzel leto dni življenja. Pozivam glavno tožilko, da se pozabava s tem primerom,” je na televiziji Pink, ki je pod neposrednim nadzorom srbskih oblasti, pred nekaj dnevi dejal Darko Glišić, eden od ministrov stranke SNS in visok strankarski funkcionar SNS.
Najhuje pa je, da po prelomnem protestu v Beogradu, ki je bil 15. marca, obstajajo številni posnetki in pričevanja, da je srbski režim zoper protestnike uporabil celo zvočno orožje.
S tem se bo zdaj ukvarjalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Srbske oblasti uporabo zvočnega orožja vztrajno zanikajo, so se pa takoj po protestu zelo sprenevedale pri pojasnjevanju, ali takšno orožje sploh imajo. Na koncu so prav pod težo posnetkov, fotografij in pričevanj morale priznati, da ga imajo.
Sporočila evropski komisarki: “Ne imejte dvojnih meril”
Med protestom v Istanbulu se je v soboto popoldne na omrežju X oglasila tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos. Turške oblasti je pozvala, naj zaščitijo neodvisno novinarstvo in spoštujejo svobodo izražanja. Nedavna pridržanja, izgoni, kazni in prepovedi oddajanja so v nasprotju s turškimi zavezami in demokratično tradicijo, je zapisala.
Dodala je še, da so svobodni mediji ključni za demokracijo in pravno državo, in spomnila, da se je Turčija kot članica Sveta Evrope in kandidatka za članstvo v Evropski uniji zavezala tudi k temeljni pravici do zbiranja.
Pod to objavo o sobotnih demonstracijah v Turčiji so srbski sledilci Marte Kos evropsko komisarko opozorili, naj ne spregleda, da se natanko takšne tendence, kakršne Erdogan že udejanja, pojavljajo tudi v Srbiji.
Nekateri so jo tudi pozvali, naj bo tudi v odnosu Srbije zato enako neprizanesljiva, kot je do Turčije. In da naj Evropska komisija nima dvojnih meril.
Po objavi na profilu Marte Kos na omrežju X po njenem nedavnem srečanju z Vučićem v Bruslju, v kateri je pisalo, da je bil njun sestanek “konstruktiven”, se je namreč na evropsko komisarko usul plaz kritik. Marta Kos je nato v sobotnem intervjuju za N1 Slovenija, ki so ga predvajali tudi na N1 Srbija, pojasnila, da to, kar zahtevajo srbski študenti, od srbskih oblasti zahteva tudi Evropska komisija. Ob tem je med drugim naštela reformo na področju medijev in spremembe volilne zakonodaje za izvedbo “poštenih” volitev.
“Protestirala sem pri predsedniku Vučiću zaradi izvajanja nasilja in ustrahovanja nevladnih organizacij. Kako naj to naredim drugače kot tako, da se z njim srečam in mu to tudi odkrito povem?” je med drugim dejala Kos in dodala, naj se njenega dela “ne sodi po 280 znakih”, kolikor jih je bilo v objavi na omrežju X po njenem srečanju z Vučićem, ki je v Srbiji, pa tudi v Sloveniji ter v skupini evropskih poslancev sprožila val zelo ostrih odzivov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje