Menu Item
Voditelji Slovaške, Madžarske in Srbije so se na torkovem srečanju na Slovaškem zavzeli za boj proti nezakonitim migracijam. Migracijski centri v tretjih državah, ograje in strog mejni nadzor so po njihovem "nova normalnost". Po oceni trojice bo za obvladovanje migracijskih tokov v prihodnje potrebnih več evropskih sredstev. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj imata od srečanja z voditeljema članic Evropske unije srbski predsednik Aleksandar Vučić in Srbija, ki ni članica Unije.
Slovaški premier Robert Fico, madžarski kolega Viktor Orban in srbski predsednik Aleksandar Vučić imajo svojo idejo, kako rešiti težavo migracij v Evropi. Kot so dejali na torkovem srečanju v slovaškem mestu Komarno, ki meji na Madžarsko, so migracijski centri v tretjih državah ter ograje na mejah in strog mejni nadzor “nova normalnost”.
S tem so deloma prikimali potezi Italije, ki je prejšnji teden na morju začela prestrezati prebežnike, ki ne spadajo v ogrožene skupine, in jih pošiljati v migracijska centra v Albanijo. A trojica bi šla še korak dlje. “Govorimo o gradnji centrov v državah izvora migrantov ali v tretjih varnih državah, kjer bodo migranti prestreženi,” je na novinarski konferenci dejal Fico.
Kot je po srečanju na družbenem omrežju X zapisal Orban, je evropski migracijski pakt del problema, ne pa rešitve. “Edini način za rešitev evropske migracijske krize je zaščita naših meja in zaustavitev migracij,” je še dodal.
Po oceni trojice bo za obvladovanje migracijskih tokov v prihodnje potrebnih več evropskih sredstev. Glavna tema srečanja je bila prav načrtovanje evropskega proračuna po letu 2027, v okviru katerega je treba “pomemben del nameniti boju proti nezakonitim migracijam”.
Kaj ima od srečanja Srbija?
“Trenutno je v sprejemnih centrih Srbije le 477 migrantov. Seveda bomo še naprej opravljali svoje delo v interesu Evrope in naših prijateljev, naših bratov na Madžarskem in Slovaškem,” je dejal Vučić. Hkrati pa je v zvezi z novoodprtimi italijanskimi migracijskimi centri v Albaniji dodal, da Srbija ne bo gostila centrov v imenu drugih držav.
Fico in Orban sta mu ob tem zagotovila, da bosta Srbiji nudila polno podporo pri pristopu k sedemindvajseterici. A kot za Euronews komentira predsednik Ekonomsko-socialnega odbora Oliver Röpke, podpora Slovaške in Madžarske ne bo pohitrila vstopa Srbije v EU. Po njegovih besedah mora Srbija namreč izpolniti potrebne pogoje za vstop. “To mora biti proces, ki temelji na zaslugah,” je dejal in dodal, da mora biti vstop uravnotežen.
Madžarska in Slovaška glasni nasprotnici evropske migracijske politike
Gre za novo trilateralo v obliki BBB – Bratislava, Budimpešta, Beograd – v času, ko Višegrajska skupina zaradi različnih pogledov na vojno v Ukrajini trpi. Omenjene tri države so do Rusije namreč bolj prizanesljive.
Fico in Orban sta že dlje časa med najbolj ostrimi kritiki migracijske politike EU. Nasprotujeta tudi zamislim, kot so kvote za prerazporeditev migrantov po članicah EU. Madžarska je pred kratkim po vzoru Nizozemske Evropsko komisijo zaprosila tudi za izvzetje iz skupne evropske azilne in migracijske politike.
Po mnenju Orbana je treba, preden nekomu dovolijo vstop v EU, oceniti njegovo prošnjo za azil, češ da samo ta model, ki ga uporabljajo na Madžarskem, deluje v boju proti nezakonitim migracijam. Dodal je, da bi morali sprejemne centre za migrante vzpostaviti v varnih državah zanje, denimo v Afriki, je poročala STA.
Na Zahodnem Balkanu so v prvih devetih mesecih letošnjega leta po podatkih Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) zabeležili nekaj manj kot 17.000 nezakonitih prehodov meje, kar je skoraj 80 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. (STA)
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje