Menu Item
Kimberly in Mark Walker sta se leta 2018 predčasno upokojila in se odpravila v Evropo, kjer sta se po nekaj letih potovanja ustalila na Portugalskem. Njuna zgodba pa je doživela tragičen obrat, piše CNN.
Kimberly Walker je svojega moža Marka leta 2018 prepričala o zgodnji upokojitvi. Kimberly, ki je delala kot krajinska arhitektka, je povedala, da je bil Mark sprva proti, vendar se je sčasoma navdušil nad idejo.
“To je ena od tistih stvari, ki ti spremenijo življenje. Ko pustiš službo ali pa se upokojiš. Če narediš napako, ne moreš nazaj. Zato mislim, da je bil precej živčen. Rekla sem mu, da si bova ne glede na to, kaj se bo zgodilo, želela, da bi začela prej. Vesela sem, da je prisluhnil in da sva se opogumila,” Kimberly pove za CNN Travel.
Zakonca, ki sta se poročila leta 1997, sta štiri leta potovala kot nomada in med drugim obiskala Poljsko, Črno goro in Avstralijo, marca 2021 pa sta se ustalila na Portugalskem. Mark je kot navdušen kolesar oboževal jasne in tople dneve, zato je užival v tamkajšnjem življenju.
Čeprav je mislila, da ju čaka še veliko skupnih dni, je Mark pred osmimi meseci nenadoma umrl. Vse se je v trenutku spremenilo. Zdaj se Kimberly skozi življenje prebija brez svojega ljubljenega moža, hkrati pa živi na kraju, ki sta si ga skupaj izbrala za nov začetek.
Ko Kimberly danes razmišlja o razlogih, da sta pred šestimi leti zapustila ZDA, poudarja, da je bil njun glavni cilj, da bi skupaj videla več sveta. “Veliko ljudi beži iz ZDA, a to nisva bila midva. Želela sva le potovati. Evropa nama je bila všeč, južna Kalifornija pa je tako daleč od Evrope. Ta let … preprosto sem želela priti in ostati,” je dejala.
Ko sta se končno odločila za selitev, sta prodala večino svojih stvari, a obdržala hišo v San Diegu. Imela sta tudi dva psa, ki sta jima “našla dobra domova”. V naslednjih letih sta bila na Nizozemskem in Danskem, v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji in Angliji. Pogosto sta skrbela za hiše drugih parov.
Potem ko sta med svetovno pandemijo covida za leto in pol obtičala na Novi Zelandiji, sta sklenila, da želita ostati na enem mestu. Že pred tem sta se strinjala, da bi bila Portugalska najbolj primerna. Dobila sta vizo D7, ki nedržavljanom EU s stalnim pasivnim dohodkom omogoča bivanje v državi. Najela sta hišo v Vilamouri, letovišču v regiji Algarve na jugu Portugalske, in se osredotočila na spoznavanje novega okolja.
Ustvarjanje novega doma
Čeprav sta Kimberly in Mark videla veliko sveta in razumela nekatere kulturne razlike, ju je vseeno presenetil sproščen pristop k življenju v tej državi.
“Njihova potrpežljivost je tako zabavna. Ustaviš se za avtomobilom v koloni. Pomisliš, da je spredaj semafor. Po petih ali 10 minutah se vprašaš, zakaj še vedno stojiš. Potem ugotoviš, da je nekdo stopil iz avtomobila in šel v lekarno ali kaj podobnega, a nobenega od drugih avtomobilov to ne moti. Pri Američanih to ne gre, vendar sem jim (Portugalcem, op. a.) vedno bolj podobna,” za CNN opisuje Kimberly.
Po nekaj letih na Portugalskem se ji je spremenil pogled na številne stvari. Predvsem opaža, da je odmaknjena od ameriškega materializma, ki ga je bila vajena. “To je ena od stvari, ki jih ne opaziš, dokler ne odideš. Vsi, ki jih poznam v ZDA, bi bili užaljeni, ker ne vedo, o čem govorim,” je dejala.
Učenje portugalščine za Kimberly ni bilo enostavno. Pravi, da je še vedno daleč od tega, da bi govorila tekoče, a kljub temu se znajde. “Težko se je naučiti portugalsko, ker želijo Portugalci vaditi angleščino. In v tem so veliko boljši,” je dodala.
Čeprav Vilamoura, ki je polna ljudi z vsega sveta, ni nujno kraj, ki bi ga sicer izbrala za dlje časa, sta ostala. “Če živiš tukaj, imaš čoln ali pa igraš golf. Midva nisva počela nič od tega. Ampak Mark je spoznal fantastične prijatelje, s katerimi je kolesaril,” je pojasnila.
Tragičen obrat
Čeprav je bilo prilagajanje na življenje v novi državi polno izzivov, Kimberly pravi, da sta z Markom našla svojo pot. “Bila sva trden par. Ves čas sva bila skupaj, skupaj sva bila 37 let.”
Marca sta bila v Španiji na obisku pri prijatelju, ko je Mark doživel srčni napad in umrl. “Bilo je grozno. To se preprosto ne bi smelo zgoditi. A se je. Še vedno se nisem sprijaznila. Minilo je osem mesecev, a zdi se mi, kot da je minilo osem dni,” je dejala.
Čeprav je v nekem trenutku pomislila, da bi se vrnila v ZDA, se je na koncu odločila, da ostane v Evropi. “Veliko ljudi je mislilo, da bom prišla domov. Ampak to ni več dom. Že dovolj dolgo me ni in z razlogom sem odšla,” je dejala.
Bala se je vožnje nazaj na Portugalsko s kolesom pokojnega moža na strehi avtomobila. Pot je bila izjemno težka. Ko se je vrnila v Vilamouro, se je odločila za posvojitev psa po imenu Honey, lotila pa se je tudi urejanja papirjev, ki so nujno zlo po smrti zakonca.
Dotaknila se je je podpora lokalne skupnosti. “Ugotovila sem, da imam več prijateljev, kot sem mislila. Ljudje so mi priskočili na pomoč. In to res potrebuješ,” je povedala za CNN.
Žalovanje, ki mu ne moreš pobegniti
“To je izguba, s katero se težko sprijazniš. Toda polovica ljudi v mojem položaju, polovica poročenih ljudi mora skozi to. Nisem edinstvena. Zgodilo se je prej, kot bi si želela, hitro in nenadno …” svojo zgodbo nadaljuje Kimberly.
Pred Markovo smrtjo sta načrtovala različna potovanja in letos je želela na vsaj enega. Ker je imela težave s tem, da bi našla sopotnika, se je odločila, da bo na Norveško šla sama. “Potovanje je bilo fantastično. Veliko drugih ljudi je bilo samih in vsi so bili zelo prijazni do mene,” je dejala.
“Lahko potujem sama. Že sem potovala sama. A potovanje brez Marka je bilo vseeno prehudo,” je dodala. Še naprej si želi spoznavati svet, vendar poudarja, da za to potrebuje sopotnika. “Poznate koga, ki bi rad potoval?” je še dodala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!