Z nagovorom kitajskega voditelja Ši Džinpinga se je začel težko pričakovani kongres kitajske komunistične partije, ki velja za najpomembnejši politični dogodek v državi. Kongres organizirajo vsakih pet let in traja približno teden dni. Džinping bo najverjetneje že tretjič zapored prejel petletni mandat na čelu partije in države.
Letošnji 20. kongres kitajske komunistične partije se je začel v Veliki palači narodov v Pekingu, na njem pa skoraj 2.300 delegatov zastopa približno 96 milijonov članov partije in izbira člane centralnega komiteja. Kongres spremljajo strogi varnostni in protikoronski ukrepi. Prvi dan kongresa je v ospredju nagovor Ši Džinpinga, ki bi mu tretji zaporedni mandat zagotovil status najmočnejšega voditelja Kitajske po Mao Cetungu.
Kitajski voditelj je v govoru ocenil prejšnji mandat, hkrati pa predstavil načrt za naslednjih pet let, tako za partijo kot za državo. Izpostavil je velik pomen tokratnega kongresa, saj ta poteka v turbulentnih in za partijo kritičnih časih. Kot je posvaril, so namreč mednarodno soočeni z “ogromnimi tveganji in izzivi” ter “globalnimi spremembami, kakršnih ni bilo že stoletje”.
Država mora po njegovih besedah zato odločno slediti vodstvu partije, da bodo dosegli preporod in modernizacijo ter razširili “socializem s kitajskimi značilnostmi”. Obenem pa je nujno, da “vsi mi v partiji nikoli ne pozabimo našega prvotnega cilja in ustanovne misije, da vedno ostanemo skromni, razsodni in delovni ter da imamo pogum in smo sposobni nadaljevati naš boj,” je dodal. “Soočeni z drastičnimi spremembami na mednarodnem prizorišču smo ohranili trdno strateško odločenost in pokazali bojni duh. Zaščitili smo dostojanstvo in jedrne interese Kitajske ter ohranili dober položaj za doseganje razvoja in zagotavljanja varnosti,” je zatrdil.
Obljubil je, da bo Kitajska “aktivno sodelovala” v globalnem boju proti podnebnim spremembam, in ponovil nasprotovanje “mentaliteti hladne vojne” v mednarodni diplomaciji, pri čemer pa načetih odnosov z ZDA ni izrecno omenjal.
Pričakovano je Ši ponovil vztrajanje pri dosedanji politiki, da je Tajvan del Kitajske ter da je pri doseganju cilja ponovne združitve odprta tudi možnost uporabe vojaške sile. “Popolno ponovno združitev domovine je treba doseči in jo je zagotovo mogoče doseči,” je dejal. “Spričo separatističnih aktivnosti z namenom neodvisnosti Tajvana in hudih provokacij vmešavanja od zunaj v zadeve Tajvana smo se odločno borili proti separatizmu in vpletanju ter pokazali svojo odločnost in sposobnost braniti suverenost in ozemeljsko celovitost Kitajske,” je poudaril.
Thomas Peter/REUTERS
Kot je še nadaljeval, so bili v minulih letih priča tudi “turbulentnemu razvoju dogodkov” v Hongkongu. Navkljub tamkajšnjemu kaosu je osrednja vlada “izvajala svojo splošno pristojnost nad to posebno administrativno regijo (…) in zagotovila, da Hongkong zdaj vodijo patrioti. Znova smo vzpostavili red,” je bil jasen.
Pohvalil odločen boj proti korupciji
Večino govora je sicer Ši namenil notranjepolitičnim temam. Pri tem je med drugim pohvalil odločen boj proti korupciji in ga označil kot veliko zmago, saj da so uspeli z njim “eliminirati latentne nevarnosti” znotraj partije, vojske in države.
Obenem je odločno zagovarjal vztrajanje Pekinga pri politiki ničelne tolerance do covida-19. Označil jo je kot “nujno” in zatrdil, da je Kitajski prinesla “neverjetno vzpodbudne dosežke” tako v boju proti širjenju novega koronavirusa kot tudi z vidika gospodarskega razvoja, ki je bil po njegovem v minulem desetletju zgodovinski. “Pri odzivanju na nenaden napad covida-19 smo postavili ljudi in njihova življenja nad vse drugo ter vztrajali pri dinamični politiki ničelne tolerance do covida. V največji možni meri smo zaščitili zdravje in varnost ljudi,” je dejal.
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Thomas Peter/REUTERS
Leta 2017 obljuba, da se bo Peking bolj povezal s svetom
Ši, ki je na oblasti od leta 2012, je na prejšnjem partijskem kongresu leta 2017 obljubil novo dobo socializma s kitajskimi značilnostmi in napovedal, da se bo Peking bolj povezal s svetom. Toda pet let pozneje je videti, kot da je Kitajska storila ravno nasprotno.
Peking namreč v nasprotju s preostalim svetom vztraja pri zelo strogi politiki glede omejevanja epidemije covida-19. Posledično se Kitajska sooča z upočasnjeno gospodarsko rastjo, poleg tega pa jo pestijo tudi druge težave, denimo na trgu nepremičnin in na okoljskem področju.
Zahodne države ob tem nasprotujejo tudi vse agresivnejši retoriki, ki jo Ši uporablja glede Tajvana, dodatna trenja na zunanjepolitičnem področju pa povzroča tudi vojna v Ukrajini in odnosi med Pekingom in Moskvo. Svet zato z zanimanjem spremlja dogajanje na najpomembnejšem kitajskem političnem dogodku. Po eni strani je prisotna določena mera gotovosti, saj večina analitikov meni, da bo Ši kljub določenim kritikam še utrdil svoj položaj na vrhu. Po drugi strani pa bo verjetna potrditev njegovega zgodovinskega tretjega petletnega mandata pomenila, da bo sodobna Kitajska zaplula v nepoznane vode.
Pred kongresom eden redkih protestov
Ta teden se je na Kitajskem zgodil tudi eden redkih protestov proti tamkajšnjim oblastem. Na mostu v Pekingu je bil razobešen velik transparent, ki je pozival k bojkotu in odstranitvi kitajskega predsednika, kitajske oblasti pa so razprave o protestih na družbenih omrežjih strogo cenzurirale.
“Hočemo hrano, ne PCR-testov. Hočemo svobodo, ne lockdowna. Hočemo spoštovanje, ne laži. Hočemo reforme, ne kulturne revolucije. Hočemo volitve, ne voditelja. Hočemo biti državljani, ne sužnji,” je pisalo na enem transparentu, medtem ko je drugi pozival k bojkotu šol, stavkam in odstavitvi kitajskega predsednika, je poročal Guardian.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!