Menu Item
Hrvaška je država tisočerih otokov in nekaj jih lahko najdete v oglasih. Cene so vrtoglave in za številne nedosegljive, zato si jih lahko privoščijo zgolj slavni in bogati. A tudi oni nad nakupom kaj kmalu obupajo. Zakaj?
Na Hrvaškem je trenutno naprodaj deset otokov. Za “najcenejši” otok, ki je v srednji Dalmaciji, boste odšteli 1,5 milijona evrov, za najdražjega, otok Ceja v Medulinskem zalivu v Istri, pa 20,4 milijona evrov, piše Dnevnik.hr.
Za otoke so se v preteklosti zanimali zvezdniki, plemiči in drugi premožneži, a so na koncu obupali.
“Ne zanima jih le Ceja, ampak tudi drugi hrvaški otoki. Med interesenti sta bila tudi emir in princesa. Zanimanje sta pokazala tudi ena od priljubljenih pevk in denimo Bernie Ecclestone, a so na koncu vsi omenjeni obupali,” je za Dnevnik.hr pojasnila nepremičninska agentka Jasminka Biliškov in dodala, da težava ni v denarju ali cenah, ampak to, da je na manjših otokih prepovedana gradnja, “zato bogati kupci obupajo ob prvem koraku”.
Hrvaška zakonodaja namreč popolnoma prepoveduje gradnjo na manjših otokih, zato so ti “neizkoriščeni”, pravi Biliškov. “Na nekaterih stoji kakšna manjša hiša, ki so jo postavili v preteklosti, in jo načeloma lahko novi lastniki obnovijo v istih dimenzijah. A zadnji primer, ki ga imamo s prodanim otokom pri Trogirju, kaže, da tudi to včasih ni možno. Lastniku, ki je kupil otok, pristojni niso dovolili obnove objekta, ki tam stoji. Na odločitev se je pritožil in videli bomo, kakšen bo epilog,” je opisala nepremičninska agentka, ki v omejevanju gradnje vidi veliko težavo. Otočki so zanimivi in dragoceni, a imajo pravzaprav to veliko oviro.
Hrvaška ima 1.244 otokov, od katerih je 66 naseljenih. Več kot 80 odstotkov je v lasti države, tisti v zasebni lasti pa so večinoma družinska dediščina. V zadnjih 15 letih je bilo prodanih dvanajst otokov, pravi Biliškov, ki dodaja, da ni bojazni, da bi bili hrvaški otoški zakladi razprodani.
“Vsak zasebni otok je treba najprej ponuditi v prodajo mestom oziroma občinam, županijam in državi. Če jih nakup ne zanima, jih nato ponudijo posameznikom, ki otoke lahko kupijo v celoti, a nikoli po nižji ceni od izklicne, je še pojasnila Biliškov.
Nepremičninska agentka je še ocenila, da bi se Hrvaška lahko zgledovala po Grčiji. “Grki imajo dober model, ki gradnjo dovoljuje pod strogo nadzorovanimi pogoji. Za otoke pa dajejo koncesijo med 50 in 99 let. To bi Hrvaški prineslo velik zaslužek, po drugi strani pa bi s tem privabili bogato klientelo in svetovno elito, kar bi Hrvaško kot turistično destinacijo potisnilo višje na svetovnem zemljevidu,” je prepričana Jasminka Biliškov. Po njenih besedah imajo lastniki težave tudi s pridobivanjem dovoljenj za privez jaht in ladij, piše hrvaški Dnevnik.
“Otočki bi morali biti naši biser, a na koncu postanejo odlagališča odpadkov. Če želimo premožne goste, so majhni otoki lahko idealni, a seveda pod strogo nadzorovanimi pogoji,” je še dodala Biliškov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje