Menu Item
Priznani hrvaški morski biolog Petar Kružić je v svoji kolumni opozoril na vse večje onesnaženje Jadranskega morja, ki ga povzročajo turizem, betonizacija plaž in marikultura (morsko ribogojstvo), za katero pravi, da postaja vse večja težava. "Za Hrvate je normalno, da pretiravajo v vsem, tudi pri postavljanju kletk. Če bi lahko, bi bile v vsakem zalivu. Vendar se je treba zavedati, kdaj je dovolj," je posvaril Kružić. Biolog številna ministrstva poziva k dobremu razmisleku, kaj bo ostalo od Jadrana v bližnji prihodnosti, če se bo tako nadaljevalo.
Izredni profesor na fakulteti za naravoslovje v Zagrebu in morski biolog Petar Kružić v svoji kolumni za portal Morski.hr opozarja o vplivih marikulture, ki postaja vse večji problem na Hrvaškem.
Osredotočil se je na pred kratkim objavljeno peticijo za ustavitev načrtovanja in širjenja marikulture vzdolž vzhodnega dela otoka Cres pri Meragu. Marikultura, včasih imenovana morsko gojenje ali morsko ribogojstvo, je veja ribogojstva, ki vključuje gojenje morskih organizmov za hrano in druge živalske proizvode v morski vodi. Kot kaže, ob Cresu načrtujejo ribogojnico, v kateri bi jih na leto vzgojili približno 200 ton. Imeli bi dve gojitveni njivi z največ pet hektarjev površine, načrtujejo tudi širitev ribogojnice Plavnik, kjer bi vzgojili 970 ton rib in 50 ton školjk na leto, in sicer na površini 60 hektarjev. Domačini na Cresu menijo, da bi ta projekt lokalni skupnosti prinesel več škode kot koristi.
Morski biolog je najprej opisal splošne vplive onesnaževanje Jadrana. “Vzrokov je več. Prve so zagotovo odplake mest in naselij, ki najbolj škodijo Jadranskemu morju. Da o nelegalni kanalizaciji niti ne govorimo,” je zapisal. Sicer skušajo zmanjšati negativne vplive, a gre po njegovi oceni to prepočasi. “Stari način odvajanja odplak nekaj sto metrov od obale, v globino štirideset metrov ali več, se ne obnese, saj se dobršen del vrne na obalo,” je dodal Kružić.
Potem je izpostavil še zasipavanje morja in delanje novih plaž kot pripravo na novo turistično sezono. “Pri tem se v morje zmeče ogromno zemlje (beri: hranilne soli, ki so glavni vzrok za cvetenje morja). To počnejo, ko berete to besedilo. Poleti je tudi ogromno odpadnih voda (beri: fekalij) z ladij, saj je malo marin, ki imajo zmogljivosti za sprejem in čiščenje te – recimo temu – ‘vode’. Ali obstajajo?” se je vprašal.
“Potem je treba še malo otežiti stvari v Jadranu, zato se vsake toliko načrtujejo oziroma širijo (nove) farme, ker je to dober posel. Prodaja in izvoz pa cvetita. Dobesedno tudi morje. Naj takoj povem, da nisem proti marikulturi in je nujna – saj je Jadran prelovljen, pa tudi ribolov z vlečno mrežo je v upadu, saj precej škoduje morskemu dnu,” je zapisal.
“Za Hrvate je normalno, da pretiravajo v vsem”
“Če bi bili pametni in bi pametno gospodarili z Jadranom, bi bilo veliko lažje, pa tudi rib bi bilo veliko več. Torej bi morali imeti marikulturo, a z zelo skrbnim načrtovanjem. Za Hrvate je normalno, da pretiravajo v vsem, tudi pri postavljanju kletk. Če bi lahko, bi bile v vsakem zalivu. Vendar se je treba zavedati, kdaj je dovolj. Pri marikulturi nam ni treba slediti Turčiji. Ne bi bilo dobro,” je posvaril Kružić.
V nadaljevanju je izpostavil otok Rava in težave, ki jih imajo domačini zaradi ribogojnic, ki obkrožajo otok. “Nekateri bodo rekli, da to ni nič. Drugi bodo to opravičevali, da kanalizacija in gradnja stanovanj bolj negativno vplivata na morje. Ja, res, a vse to so težave, ki jih je treba rešiti in povedati: ‘Dovolj je’.” Po njegovih besedah enega onesnaževanja ne smejo opravičevati z drugim. “Nikakor ne. Zelo neumen poizkus opravičevanja. Zelo neumno. In zelo primitiven odnos,” je dodal.
Nadaljuje, da je na vzhodni stran Cresa veliko lepih potapljaških lokacij, predvsem od “rta Selzine do rta Tarej, ki je morda najlepši. O Plavniku ne bom pisal.” Tam je bilo po njegovih besedah morje do nedavnega čisto in z izjemno morsko floro. “Celotnemu območju zdaj grozijo nove ribogojnice in lepota podvodnega sveta bi lahko izginila. Kako? Z iztrebki rib, ribje hrane … Trpele bodo morske rastline in bitja,” je dodal.
Po njegovih besedah morje spomladi cveti, kar je normalen pojav. “A zdaj ne cveti več le spomladi, ampak vso toplo sezono, do začetka zime. To pa počasi uničuje podvodni svet, ki se je izjemno spremenil v zadnjih 30 letih. Obstajajo tudi antibiotiki, ki jih dajejo v hrano za ribe v ribogojnicah,” je še zapisal.
Kružić je v nadaljevanju izpostavil kletke, ki so jih v nekaterih državah že prepovedali. “Norvežani jih nočejo več, zato imamo losose v Velebitskem kanalu. Zato pozivam ministrstvo za varstvo okolja in zeleni prehod, ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za turizem, naj dobro razmislijo, kaj bomo imeli od Jadrana v bližnji prihodnosti, če bomo tako nadaljevali.”
“Inšpektorjev ne bom klical, ker jih ni, ko so potrebni. Če bi obstajali, državljanom ne bi bilo treba prijavljati betonizacije obale, odlaganja odpadkov (tako večjih kot manjših količin) v morje, nedovoljenega ribolova,” je bil morski biolog kritičen do hrvaških inšpekcijskih služb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje