Za nabiranje mandarin ponujajo 40 evrov na dan, a delavcev ni

Svet 08. Okt 202209:07 3 komentarji
mandarine
Foto: PROFIMEDIA

V dolini reke Neretve je trgatev mandarin v polnem teku. Vendar imajo pridelovalci poleg slabše letine in nizke odkupne cene težave tudi z iskanjem delovne sile.

Na plantažah v dolini Neretve nameravajo letos nabrati okoli 35.000 ton mandarin. A se postavlja vprašanje, kdo jih bo nabral. Delavcev namreč primanjkuje tudi v sortirnicah.

Približno sedemdeset odstotkov vseh delavcev prihaja iz doline Neretve, okoli 30 odstotkov delavcev pa najdejo v Hercegovini in jim uredijo delovno dovoljenje, je za HRT povedal predstavnik podjetja Enna Fruit Dragan Crnomarković.

Drugi se znajdejo na različne načine. “Delavce običajno iščemo prek družbenih omrežij in malih oglasov. Pogosto se javijo ljudje, ki mandarin še niso nikoli obirali,” pa je rekel predstavnik podjetja Vlaka Ivan Popović.

Večji pridelovalci imajo sicer stalno zaposlene, ki po sezoni mandarin delajo tudi z drugimi kmetijskimi pridelki. Manjši pa pomanjkanje delavcev pripisujejo daljši turistični sezoni, ki sovpada tudi z začetkom obiranja mandarin.

Običajno delavci dnevno naberejo okoli 30 zabojev mandarin in za to prejmejo spodobno dnevnico, je poročal N1 Zagreb. “Kdor hoče delati, lahko zasluži. Dnevnice so dobre. Doslej so znašale 250 kun (33 evrov), letos pa 300 kun (40 evrov),” je povedala obiralka Cvijeta. Blaženka pa pravi: “Vsi zahtevajo več, 250 kun je malo. Tukaj nam dajo 300 kun, dobro je.”

Pridelovalci delavcem plačajo tudi potne stroške, a Stanko Salacan opozarja, da cena mandarin tem stroškom ne sledi tem. Pridelovalci namreč niso zadovoljni s trenutno odkupno ceno, ki znaša 3,8 evra. To je po njihovem (poleg proizvodnih stroškov) še eden izmed razlogov za pomanjkanje delavcev.

Pomembno je, da je pridelovanje mandarin dobičkonosno. A agronom Robert Doko ocenjuje, da je pridelovanje mandarin zadnja leta na meji dobičkonosnosti. Če bi bile odkupne cene višje, bi namreč lahko delavcem plačali več. Tako pa bi tudi zagotovili preživetje ene najpomembnejših pridelovalnih panog na Hrvaškem.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje