Menu ItemV Trstu, mestu kave, se je te dni zbrala mednarodna paleta predelovalcev kave, proizvajalcev kavnih aparatov, strojev za praženje, pakiranje in vsega tistega, brez česa si ni mogoče skuhati skodelice espressa. Na ogled in okus so obiskovalcem postavili vse: od barvnih skodelic do ventilčkov za embalažo, ki mleto kavo ohranjajo dlje časa svežo.
Trst je mesto kave. Na to obiskovalca med spustom po strmi cesti z Opčin opozori posebna tabla ob vstopu v mesto, ki poudarja ta status. Trst se z njim ponaša že zelo dolgo, saj je tamkajšnje pristanišče zgodovinsko eno najpomembnejših pri uvozu surove kave.
Tako so že v času avstro-ogrskega cesarstva v mestu in okolici nastajale pražarne med katerimi so si številne pridobile svetovno slavo. Skladno s tem se je v mestu razvila tudi močna kultura pitja kave, ki izstopa v že tako ali tako s kavo obsedeni italijanski kulturi.
Za Trst se to vsekakor spodobi
Za mesto kave se vsekakor spodobi, da kdaj pa kdaj na kup skliče predelovalce kave, pražarje, izdelovalce kavnih aparatov in druge vpletene v to branžo.
Tako ta konec tedna v konferenčnem centru Generali v starem pristanišču poteka enajsti sejem TriestEspresso, ki se odvija vsaki dve leti. Posebnost sejma, ki je pritegnil razstavljalce iz 48 držav, je posvečenost esspresu in vsemu, kar je potrebno za njegovo pripravo.
Kako uro preden so se vrata razstavnih paviljonov odprla za obiskovalce, so razstavljalci na stojnicah urejali še zadnje podrobnosti. Na police so postavljali svoje produkte, čistili kavne avtomate in jih pripravljali na celodnevno kuhanje kave.
Na stojnici pražarne Dersut iz Conegliana tako opazimo natakarja, ki v papirnat lonček lovi zmleto kavo, ki se sipa iz električnega mlinčka. Lonček nato postavi na tehtnico in iz njega odvzema ter dodaja žličke zmlete kave.
“Ne preveč in ne premalo”
Kot nam pojasni natakar, mora v ročko kavnega aparata stresti točno določeno maso zmlete kave. “Če je daš preveč, bo kava le kapljala v skodelico. Če pa je daš premalo, se bo voda zlila skoznjo. Ne eno ne drugi ni dobro, saj tako ne dobiš vseh arom, ki jih kava ima,” nam pojasni natakar Nicolas.
Povprečne kave si na takem dogodku ob prisotnosti poznavalcev ne moreš privoščiti. Ti namreč v zanimanju za skrite arome in okuse kavne mešanice na stojnicah pijejo le espresso, ki ga pogosto naročijo z znamenitim tržaškim izrekom: un nero per favore (eno črno prosim). Sladkor si v skrbno pripravljeno skodelico kave strese redko kdo, kaj šele, da bi jo umazali z mlekom.
Obiskovalec sejma, ki ne prihaja iz kavne industrije, se bo tu počutil morda kar nekoliko izgubljeno. Sejem namreč bolj kot predstavitev širši javnosti služi pogovorom ekspertov in predstavnikov podjetij ter iskanju poslovnih priložnosti.
Tako med srkanjem espressa na stojnici preslišiš pogovor poslovnih partnerjev o pošiljkah več sto ton surove kave, ki jih pričakujejo v naslednjih dneh, pri sosednji mizi pa opaziš dvojico, ki vneto pregleduje vzorce embalaže za pakiranje kave.
Na sejmišču se namreč poleg predelovalcev kave predstavljajo tudi proizvajalci kavnih aparatov, strojev za praženje, mletje in pakiranje kave. Svojo stojnico ima celo podjetje, ki predstavlja različne tipe ventilčkov, ki omogočajo vakuumsko pakiranje zmlete kave.
Pomen vonja in ostalih pomembnih podrobnosti
Na eni od stojnic si lahko obiskovalci ogledajo, kako deluje naprava, ki polni kavne kapsule. Maria Dolzante iz podjetja Dolzan Impianti, ki v Padovi izdeluje stroje za pakiranje, zažene stroj, ki po tekočem traku prinaša prazne kapsule. Po polnjenju s kavo nanjo pritisne aluminijast pokrovček in končni produkt po drči spusti v posodo.
Dolzante nam pokaže tudi delovanje drugega stroja, ki mleto kavo vakuumsko pakira v vrečke. “To je naš vodilni stroj, ki je zasnovan posebej za pakiranje kave,” pojasni.
Strokovno naravo sejma podkrepijo tudi predavanja in delavnice, ki se dotikajo zelo specifičnih področij. Tako so strokovnjaki med drugim predavali o pomenu vonja, senzorični analizi, širitvi poslovanja, pomenu vode pri pripravi kave ter kavnih recepturah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje