Menu Item
V Bakuju v Azerbajdžanu se je začela 29. podnebna konferenca ZN (COP29). Ta velja za t. i. "finančni COP", saj bodo v ospredju pogajanja o novem cilju finančnih sredstev, ki jih razvite države namenjajo za podnebne ukrepe v najrevnejših državah.
Letošnja podnebna konferenca prihaja v obdobju, ko se ne samo v Evropi, temveč tudi v drugih delih sveta, človeštvo sooča z vedno večjo pogostostjo in intenzivnostjo ekstremnih vremenskih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb. Po napovedih znanstvenikov bo po lanskem rekordno vročem letu “skoraj zagotovo” najbolj vroče v zgodovini meritev tudi letošnje leto.
Daleč od spodbudnih so tudi ugotovitve iz nedavnega poročila Programa ZN za okolje, da trenutno zastavljen tempo podnebnih ukrepov držav vodi do dviga globalnega segrevanja za 3,1 stopinje Celzija od predindustrijskega obdobja še v tem stoletju. Avtorji ob tem poudarjajo, da bo naslednje desetletje ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam, sicer bo kakršno koli upanje za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija izgubljeno.
Korenito bo treba zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, predvsem iz naslova fosilnih goriv – do leta 2030 za 42 odstotkov, do leta 2035 pa za 57 odstotkov. Kot še izhaja iz poročila, je bilo v letu 2023 za skoraj 80 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov odgovornih 20 največjih svetovnih gospodarstev. Tri države pa so lani ustvarile približno polovico vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida – Kitajska 30 odstotkov, ZDA 11 odstotkov in Indija osem odstotkov.
V ospredju bodo podnebne finance
Letošnja podnebna konferenca velja za t. i. “finančni COP”, na katerem se bodo poskušale države dogovoriti o povečanju mednarodne finančne pomoči, ki jo razvite države letno namenijo državam v razvoju za izvajanje podnebnih ukrepov tako na področju blaženja kot prilagajanja na podnebne spremembe in zelenega prehoda. Glede na trenutno veljaven cilj mora okoli 40 najbolj razvitih držav oz. t. i. donatork, ki so tudi najbolj odgovorne za posledice podnebnih sprememb, od leta 2020 državam v razvoju za podnebne ukrepe letno nameniti 100 milijard dolarjev. To jim je prvič uspelo doseči šele leta 2022, kar je spodbudilo obtožbe revnejših držav, da se bogati del sveta izogiba izpolnjevanju odgovornosti.
Podnebni pogajalci bodo v Bakuju poleg tega poskušali poiskati odgovore na vprašanja, kako strukturirati nov finančni cilj in kakšna naj bi bila nova višina sredstev. Čeprav se pojavljajo različne ocene glede tega, koliko sredstev je potrebnih za kritje potreb držav v razvoju, pa azerbajdžansko predsedstvo do podaje predloga konkretnega zneska ostaja zadržano. Pričakovati je, da bo končna številka novega finančnega cilja znana v zaključnem delu pogajanj. Razvite države, tudi EU, del katere je Slovenija, bodo stremele tudi k uresničitvi tega, da bi se razširil krog držav t.i. donatork.
Predsedstvo kot pomemben vidik konference izpostavlja tudi operacionalizacijo 6. člena pariškega sporazuma, ki predvideva možnost trgovanja z emisijami ogljikovega dioksida na mednarodnih trgih. Cilj je vzpostaviti transparentna pravila igre in sistem preverjanja, ki se sicer pripravlja že več let.
Kaj bo storil Trump?
Podnebna konferenca ZN se v Bakuju začenja v senci nedavne ponovne izvolitve republikanca Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Ta je namreč zatrdil, da bo ZDA ponovno umaknil iz pariškega sporazuma, kar bi lahko oslabilo ambicije za pogajalsko mizo. Razprava o financiranju podnebnih ukrepov v revnejših državah tako postaja še bolj pomembna. Vodja ameriške delegacije in odposlanec predsednika Joeja Bidna za podnebje John Podesta je sicer danes zatrdil, da se bodo ameriški podnebni ukrepi kljub Trumpovi izvolitvi nadaljevali.
Vodja ZN za podnebje Simon Stiell je ob začetku konference pozval h globalnemu sodelovanju. Bogate države je opozoril, da ambiciozen nov cilj financiranja podnebnih ukrepov v najrevnejših državah v interesu vseh držav, tudi največjih in najbogatejših. “Bakuja ne smemo zapustiti brez pomembnega rezultata,” je poudaril.
Kot so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, se je konferenca začela z otvoritvenim zasedanjem, na katerem so izvolili novega predsedujočega ministra za okolje in naravne vire Mukhtarja Babayeva. Azerbajdžanski minister je v nagovoru v novi vlogi izpostavil, da trenutne svetovne podnebne politike niso zadostne in vodijo do segrevanja ozračja za tri stopinje Celzija, kar bi imelo dolgoročno katastrofalne posledice, podnebne spremembe pa se kažejo že sedaj.
Poudaril je, da bo Azerbajdžan zagotovil močno vodstvo ter si prizadeval za ambiciozen in uravnotežen rezultat konference. Njihova glavna prioriteta bo področje podnebnih financ, kjer je treba kljub kompleksnosti in težavnosti pogajanj sprejeti zaključke.
Poleg Kumra v Baku tudi finančni minister Boštjančič
Konferenca se bo nadaljevala z zasedanjem voditeljev v torek in sredo. Nacionalno izjavo Slovenije bo podal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer v drugem tednu zasedanja, ko je predviden drugi del za nacionalne izjave. V prvem tednu bodo tekla pogajanja na strokovni ravni, v drugem tednu pa ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni, ko bodo tudi sprejete odločitve po posameznih točkah na dnevnih redih vseh delovnih teles Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC).
Na tako imenovanem finančnem dnevu se bo zasedanja udeležil tudi podpredsednik vlade in minister za finance Klemen Boštjančič. Slovenijo bo na delovni ravni v okviru EU zastopala pogajalska ekipa pod vodstvom glavne pogajalke Tine Kobilšek, ki jo sestavljajo strokovnjaki z ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
“Ambicije pariškega podnebnega sporazuma so v veliki nevarnosti”
Najnovejše poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO) navaja, da je bilo desetletje med letoma 2015 in 2024 najtoplejše doslej. Ledeniki se tako pospešeno krčijo, morska gladina se dviguje, priča smo vse bolj ekstremnim vremenskim razmeram, ki vplivajo na ljudi in gospodarstva po vsem svetu. “Ambicije pariškega podnebnega sporazuma so v veliki nevarnosti,” opozarja WMO.
Država so se v pariškem sporazumu zavezale, da si bodo prizadevale za omejitev globalnega segrevanja 1,5 stopinje Celzija, pri čemer pa bodo že letošnje temperature najbrž presegle ta cilj. To sicer še ne pomeni kršitve pariškega sporazuma, kaže pa na to, da prihaja do velikega odstopanja. Tudi WMO opozarja, da bo letošnje leto bržkone preseglo mejo 1,5 stopinje Celzija in beležilo rekordno visoke temperature.
“Podnebna katastrofa ogroža zdravje, povečuje neenakosti, škoduje trajnostnemu razvoju in ruši temelje miru. Najbolj so prizadeti ranljivi,” je poudaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Zaplet že na začetku
Na današnji uvodni dan konference so predstavniki držav najprej potrjevali dnevni red dogodka, za pogajalske mize pa sedli v popoldanskem času. Po poročanju tujih agencij se udeleženci kljub uvodnim pozivom k sodelovanju ne strinjajo glede dnevnega reda konference. Dokler ta ni potrjen, pogajalske skupine ne morejo začeti dela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Jutri in v sredo bo sicer osrednji dogodek konference plenarno zasedanje voditeljev držav. Na t. i. vrhu voditeljev naj bi sodelovalo več kot 100 voditeljev držav. Z evropske celine bodo nacionalne izjave med drugim podali voditelji Češke, Grčije, Madžarske, Italije, Poljske in Španije. Nekatere države, kot je Papua Nova Gvineja, pa so napovedale, da bodo udeležbo na konferenci bojkotirale. Po pojasnilih države bo to trajalo toliko časa, dokler veliki onesnaževalci ne bodo dejansko naredili konkretnih korakov v smeri zmanjšanja svetovnega onesnaževanja. Letošnja podnebna konferenca bo minila brez slovenske udeležbe na najvišji ravni, saj si je premier Robert Golob po prvotni napovedi, da bo Slovenijo zastopal on, premislil.
Etnično čiščenje in pobuda za mir
Ob začetku podnebne konference v azerbajdžanski prestolnici se je oglasila tudi okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je ocenila, da gre pri celotni konferenci v Bakuju “zgolj za zeleno zavajanje”.
V komentarju, ki ga je objavil britanski Guardian, je zapisala, da gre za “slabo šalo”. Izpostavila je, da celotno gospodarstvo Azerbajdžana temelji na fosilnih gorivih, ta pa predstavljajo tudi blizu 90 odstotkov izvoza te države. “Kljub njihovim trditvam Azerbajdžan ne namerava izvajati podnebnih ukrepov,” je zapisala. Opozorila je tudi na absurd teženj azerbajdžanskega predsedstva, da se za čas konference ustavijo vse vojne in spopadi na svetu in da bi bila to podnebna konferenca miru.
“Azerbajdžanski režim je kriv etničnega čiščenja, humanitarnih blokad in vojnih zločinov, pa tudi zatiranja lastnega prebivalstva in zatiranja civilne družbe v državi,” je opozorila Thunberg in dodala, da ta država zagotavlja 40 odstotkov nafte Izraelu, s čimer je sokriva za genocid v Palestini ter izraelske vojne zločine v Libanonu. “Azerbajdžansko-izraelske vezi so vzajemno koristne, saj je bila večina orožja, ki ga je Azerbajdžan uporabil med vojno v Gorskem Karabahu, uvoženo iz Izraela,” je kritična podnebna aktivistka. “Medtem EU še naprej kupuje fosilna goriva iz Azerbajdžana in namerava do leta 2027 podvojiti uvoz plina iz te države,” je dodala.
Azerbajdžan je avtoritarna država, kjer protesti niso dovoljeni, je pa dovoljeno protestiranje na omejenem prostoru znotraj prizorišča podnebne konference. Tam so se danes zbrali protestniki v podporo Palestini, ki pozivajo države, naj prenehajo Izraelu dobavljati orožje in fosilna goriva, s katerimi poganjajo genocid.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje