Zahodni Balkan bi lahko bil naslednje Putinovo "igrišče"

Začetek vojne v Ukrajini pred več kot tremi leti je pozornost Evrope prikoval na njeno vzhodno mejo. Medtem pa so napetosti na Zahodnem Balkanu začele naraščati. Evropske voditelje naj bi skrbelo, da bo ruski predsednik Vladimir Putin to nestabilnost izkoristil sebi v prid, je med obiskom Srbije v intervjuju za Politico povedal britanski zunanji minister DavidLammy. 
"V tem času, ko je v Evropi vojna in se Rusija vidno vmešava v regijo, bi bili neumni, če bi odvrnili pogled od Zahodnega Balkana, kjer je veliko nerešenih vprašanj," je izpostavil Lammy in dodal: "Putinu je v interesu, da regija ostane destabilizirana. V njegovem interesu je, da države Zahodnega Balkana ohranja na preži in da tam vodi kibernetsko ter hibridno vojno."

V Srbiji se stopnjujejo napetosti zaradi študentskih protestov, ki trajajo že več mesecev, v BiH je ozračje razgreto zaradi obsodbe predsednika entitete Republike Srbske Milorada Dodika, ki se izogiba aretaciji. Na Kosovu je bilo več nesoglasij zaradi obtožb Srbije, da tam zatirajo njihovo manjšino. Kosovo Srbiji očita, da na območju njihove države izvaja nasilje.

Države na Zahodnem Balkanu nimajo veliko časa

Evropske zunanjepolitične strokovnjake in ministre skrbi, da zaradi zakoreninjenih etičnih in verskih napetostih ni treba storiti veliko za dodatno eskalacijo razmer, Kremelj bi lahko dokaj preprosto okrepil svoje interese in povzročil več težav za EU, pogovor povzema Politico.

"(Te države) morajo narediti premik naprej, sicer bodo ostale rusko igrišče," je o državah Zahodnega Balkana za medij povedal eden od britanskih uradnikov, ki je želel ostati anonimen. Meni, da države nimajo veliko časa, da pritegnejo pozornost Bruslja, preden se ta spet osredotoči na reševanje vojne v Ukrajini.

Največja ovira Srbije je njena oblast

Britanski zunanji minister Lammy kljub nazadovanju demokracije v regiji ocenjuje, da si države želijo postati del EU. Za primer je navedel Srbijo, ki je svojo evropsko pot začela leta 2009, in izpostavil, da jo pri tem najbolj ovira njena vlada. "Vse bolj avtoritativno vlado pod vodstvom Aleksandra Vučića sicer hudo preizkuša val protestov, kakršnih Srbija še ni doživela," je dodal. Minister je v sredo pred srečanjem z Vučićem tudi izpostavil, da "stoji ob strani ljudem".
V predsedniški palači sta se predstavnika Velike Britanije in Srbije pogovarjala o demonstracijah na srbskih ulicah in domnevni uporabi nezakonitega zvočnega topa. Podpisala sta tudi več sporazumov v povezavi z nezakonitimi migracijami in približevanju Srbije vzhodu.

Vučić nad komentarji o protestih v Srbiji ni bil preveč navdušen. "Sploh mi ne pride na misel, da bi komentiral proteste in demonstracije v Veliki Britaniji, saj spoštujem suverenost Velike Britanije," je dejal britanskemu kolegu. Vučić je tudi zanikal, da bi proti protestnikom uporabili silo ali zvočno orožje, ter odločno branil obsojenega Dodika, potem ko je Lammy med njunimi izjavami za medije izpostavil njegovo obsodbo.

Po besedah Lammyja Velika Britanija ne izključuje uvedbe dodatnih sankcij proti predsedniku entitete.

"Gre za paradoks"

Politico je tudi izpostavil, da Srbi kljub protestom proti aktualni oblasti niso pretirano naklonjeni Uniji, saj da si ta zatiska oči pred dogajanjem v regiji. Tudi sicer podpora članstvu Srbije v EU ni ravno množična, medtem pa ostaja visoka podpora Rusiji – Srbija je ena redkih evropskih držav, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji.

Vodstvo Srbije se tako hkrati zavzema za vstop v EU in pa ohranja tesne vezi z Moskvo. "Gre za paradoks," meni Lammy.

Srbiji bi lahko pot proti Uniji dodatno otežila zahteva po priznanju Kosova. Kosovski premier AlbinKurti, ki ga Beograd obtožuje zatiranja srbskega prebivalstva, že dolgo opozarja, da je grožnja nove vojne resnična, pri čemer kot dokaz navaja vse tesnejše sodelovanje Srbije s tako imenovanim trikotnikom zla – Rusijo, Kitajsko in Iranom.

"Vučić že predolgo pleše tako, kot želi Putin. Skrajni čas je, da se odloči, kam želi peljati svojo državo," pa meni kosovska predsednica VjosaOsmani.