Zajetje ladij: "Kršitev ene od najpomembnejših svobod"

V minulih dneh je pozornost svetovne javnosti pritegnila humanitarna flotilja Sumud, ki jo je na poti proti Gazi, kamor je želela dostaviti pomoč, prestregla izraelska vojska. Več kot štirideset ladij so prestregli na odprtem morju. Posnetki, ki so jih objavili aktivisti, so prikazovali izraelske vojake v polni bojni opremi, ki so se vkrcali na plovila.

Več sto aktivistov na krovu ladij so aretirali. Kot je za špansko tiskovno agencijo EFE sporočila odvetnica Loubna Tuma, ki zastopa večje število aktivistov, so izraelske sile skupno 473 ljudi odpeljale v zapor Saharonim na jugu Izraela. Od tam jih bodo nato najverjetneje deportirali v njihove države. Proti tistim, ki se za deportacijo niso oz. ne bodo odločili, bo sprožen sodni postopek.

Izrael na odprtem morju, kjer je vojska prestregla skoraj vse ladje, nima pristojnosti. Kot razlog, da so ustavili miroljubno humanitarno misijo, so izraelske oblasti navedle približevanje območju pomorske blokade. Aktivisti so vnaprej opozarjali, da bodo izraelske oblasti z morebitnim (oziroma, glede na izkušnje preteklih tovrstnih misij, verjetnim) prestrezanjem ladij v mednarodnih vodah kršile mednarodno pravo.

Kaj pravi mednarodno pravo?

Strokovnjaka za mednarodno pravo in pravo morja dr. Mirjam Škrk in dr. Marko Pavliha sta za N1 poudarila, da so primeri, ko ladja na odprtem morju lahko intervenira zoper drugo ladjo, izrecno navedeni v konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Izrael te konvencije sicer ni ratificiral, a številne določbe, vključno z načelom svobode plovbe, danes veljajo kot običajno mednarodno pravo in so zavezujoče tudi za države, ki niso podpisnice.

"Na odprtem morju lahko tuja ladja – vojaška, policijska ali denimo ladja obalne straže – ustavi drugo ladjo samo ob utemeljenem sumu, da gre za eno od predpisanih izjem," je povedal Pavliha. Med izjemami so sum piratstva, trgovine s prepovedanim blagom, kot so prepovedane droge in orožje, sum trgovine z ljudmi, sum nepooblaščenega telekomunikacijskega oddajanja, pa tudi denimo situacija, ko bi bila ladja na begu iz izraelskih ozemeljskih voda, kjer je kršila mednarodno pravo. In tudi v teh primerih bi po besedah Mirjam Škrk tuja ladja smela intervenirati zgolj v smislu pregleda ladje, ne z uporabo sile.

"V primeru flotilje nobeden od navedenih razlogov ni bil podan," je dejala Škrk. "Zato se strinjam z oceno, da gre pri izraelski intervenciji za kršenje ene od najpomembnejših svobod odprtega morja – svobode plovbe."

Ladja predstavlja teritorij države, katere zastavo ima

Pavliha je pojasnil, da je vsaka ladja na odprtem morju samostojna, kar pomeni, da predstavlja teritorij tiste države, katere zastavo vije. "V suverenost ladje, ki je v bistvu suverenost države, je možno posegati samo v teh izjemnih primerih nezakonitih dejavnosti." Intervencijo, kakršna je bila izraelska, je označil za "grobo kršitev mednarodnega prava in še posebej prava morja".

Kakšne sankcije bi torej morale doleteti Izrael za tovrstne kršitve? Sogovornika sta poudarila, da so države v skladu z mednarodnim pravom odgovorne za svoja protipravna ravnanja. Težava pa je izvršljivost. "Subjekti mednarodnega prava so suverene države in edine možne sankcije so oborožen napad, blokada, bojkot in sankcije, ki jih določijo sodišča, kot sta meddržavno sodišče (ICJ) in mednarodno kazensko sodišče (ICC)," je dejal Pavliha. "A predpogoj, da greš na sodišče, je, da se obe stranki strinjata s pristojnostmi sodišča." Izrael ne priznava pristojnosti nobenega od omenjenih sodišč.

"Nov mednarodni zločin"

V intervencijah na odprtem morju je izraelska vojska pridržala državljane več kot 40 držav, kar je sprožilo množične proteste v številnih državah.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je dejanje označil za "nov mednarodni zločin" ter ukazal izgon celotne izraelske diplomatske delegacije, saj sta med prijetimi člani flotilje tudi dva kolumbijska državljana. Kolumbija je poleg tega prekinila trgovinski sporazum, ki ga je leta 2020 sklenila z Izraelom.

Turčija in Španija sta zaradi zajetja aktivistov že sprožili preiskavo, pravne postopke pa je napovedala tudi Malezija.

Na krovu ene od ladij, ki je želela v Gazo, je bil tudi slovenski državljan Jakob Krese, a je zaradi tehničnih težav plovila moral skupaj z ostalimi štirimi člani posadke predčasno zaključiti pot. Pred tedni smo objavili pogovor z njim, preberete ga lahko tukaj.