Menu Item
Je Vladimir Putin res že izčrpal sredstva, ki jih je namenil za napad na Ukrajino? Tako meni upokojeni višji general ameriške vojske Mike Repass, ki je z ukrajinskimi varnostnimi silami sodeloval od leta 2016 in ima zato dober vpogled v konflikt. Nekdanji poveljnik ameriških posebnih operacij v Evropi zdaj nudi izobraževanje in svetovalno podporo ukrajinski vojski.
Peter Bergen s CNN je prejšnji teden z Mikom Repassom govoril, kako sta novo vodstvo in usposabljanje v zadnjih letih bistveno okrepila ukrajinsko vojsko, kakšno protitankovsko in protiletalsko orožje Ukrajinci želijo od ZDA in Nata in kaj pričakuje, da se bo zgodilo v vojni. Repass napoveduje, da bi ruska invazija lahko povsem zrušila ukrajinska mesta in ustvarila begunsko krizo, ki bo preplavila obmejne države in destabilizirala srednjo in vzhodno Evropo.
Čeprav bi Rusi lahko premagali trdno obrambo Ukrajine, je Repass prepričan, da jim države ne bo uspelo obdržati pod nadzorom, ker Vladimir Putin nima dovolj resursov, da bi za nedoločen čas zasedel velike dele Ukrajine. Skratka, za Putina je to mogoče prevelik zalogaj.
Ukrajina je doslej pokazala neverjetno moč. Rusija si jo bo težko podredila, ker so se Ukrajinci pripravljeni boriti do konca oziroma dokler ne bodo imeli več sredstev, pravi Repass. “Rusija je morda s tehnologijo, orožjem in človeško silo močnejša, vendar je teren na strani branilcev, kar po mojem mnenju pomeni, da imajo Ukrajinci možnost, da se uprejo,” nadaljuje. “Obstaja več scenarijev, kako se bo to odvijalo.”
Bergen: Zakaj se Ukrajinci borijo bolje od pričakovanj?
Repass: Ne preseneča me, da se ukrajinska vojska tako dobro bori. Presenečen pa sem nad letargijo ruskega napada – zdi se, da je počasen in se vleče proti severu. Na vzhodu Ruse lomijo Ukrajinci. Le na jugu jim uspe napredovati. Putin je pričakoval, da bodo Ukrajinci kapitulirali, kot je bilo leta 2014, ko je okupiral Krim, a ZDA in Nato so od takrat opravili fantastično delo, usposobili ukrajinsko vojsko in jo spremenili v kakovostno obrambno silo. Razlika med letom 2014 in tem, kar vidimo zdaj, je v tem, da se je ukrajinsko vodstvo odločeno združiti z Zahodom – politično, vojaško in gospodarsko. Novo vodstvo je res pospešilo vse reforme, ki so se začele prej. Če bi imeli še leto ali dve, bi bili zdaj v povsem drugačnem položaju: bolj bi bili podobni vojski države članice Nata. Ko sem septembra lani obiskal specialne enote, sem takoj videl, da so bili ti fantje fantastično izurjeni – videti so bili kot naša vojska.
Bergen: Zdelo se je, da se bo Putinov napad na Ukrajino končal kot leta 2003, ko so ZDA prevzele nadzor nad Bagdadom in da bo Rusom zelo hitro uspelo obglaviti ukrajinsko vlado.
Repass: To je pričakoval ves svet. Strateški položaj Nata je bil, da se v to ne bo vpletal, kajti preden bi se, bi lahko bilo že vsega konec, in da ne bomo tvegali z jedrsko velesilo. Zdaj pa vidimo nekoliko drugačno geostrateško sliko – obramba Ukrajine je precej uspešna. Ukrajinci so zdaj v obrambi evropskih liberalnih demokracij.
Bergen: Kakšno orožje naj Nato in ZDA dajo Ukrajincem? Ali smo prišli do točke, ko je zaradi logističnih težav prepozno za poskus dobave orožja?
Repass: Ni še prepozno. Vsak ukrajinski taktični poveljnik si prizadeva za zračno in protitankovsko obrambo. Vedo, kje je sovražnik. Vedo, kako to narediti, a na terenu tega nimajo. Pri oskrbi z orožjem so nastali zastoji, ker je bila pot odprta šele pred dnevi in orožje še ni prišlo do ukrajinskih vojakov. Ne govorim v imenu Nata, ampak menim, da morajo odpreti en sam komunikacijski kanal. Zdaj so razmere takšne, da so pogovori med ukrajinskimi poveljniki in državami, ki zagotavljajo vojaško podporo, težavni in neenakomerni. Druga stvar je, da ker ne gre za Natovo operacijo, zavezništvo nima uradno ustanovljenih centrov za koordinacijo in logistični nadzor. V tej koaliciji je veliko improvizacije. Za pospešitev dobave orožja je mogoče veliko narediti med državami članicami Nata.
Bergen: Zakaj skuša kolona tankov, dolga 65 kilometrov, okupirati Kijev? To je precej nenavadno.
Repass: Ja, to je res nenavadno. Menim, da se je tam zgodilo nekaj stvari. Ta konvoj je zdaj dolg več kot 60 kilometrov, a na začetku ni bilo tako. Sprva se je na pot odpravilo od 50 do nekaj sto konvojev. Zaradi okvar in človeških izgub se je zgodila nesreča. Poleg tega, če bodo cisterne in vozila nadaljevali po tej poti, bodo naleteli na novo težavo. Tisti del države je spomladi poln blata, in lahko pričakujemo, da se bo takšno stanje na terenu nadaljevalo še šest tednov. Njihova mobilnost je na severu države močno ovirana. Na jugu te težave nimajo, tam ne vidimo tako ogromnih konvojev, ampak samo na severu.
Bergen: Zakaj je to tako slabo načrtovano? Ali pa jim le slabo vreme ne gre na roko?
Repass: Domnevamo, da so Rusi sposobni dobro načrtovati, vsekakor pa lahko tudi načrtujejo slabo. Med urjenjem verjetno niso imeli vaj takih razsežnosti. Niso dobro seznanjeni z vidiki tako velikih manevrov, kot jih zdaj potrebujejo.
Bergen: Kaj se bo zgodilo?
Repass: Sledi ruska kampanja za rušenje mest in ustvarjanje begunske krize, ki bo preplavila meje in okoliške države ter destabilizirala srednjo in vzhodno Evropo. Ciljala bo na vladno infrastrukturo ter centre za poveljevanje in nadzor – javne komunikacije, internet, radijske stolpe, telefonsko omrežje – vse, kar lahko moti komunikacijo in loči ljudi od vlade. Rusi želijo v družbi ustvariti množično paniko, da bi povzročili težave vladi in uničili odločnost ljudi. Iz države, ki ima približno 41 milijonov prebivalcev, je že odšlo več kot milijon ljudi. To število se bo znatno povečalo. Gledali bomo milijone ljudi, ki bežijo na zahod.
Belorusija in Rusija bosta verjetno razglasili izredne razmere, da bi utišali vsako javno razpravo, medije, internet in kakršenkoli potencialni odpor v svojih državah. Verjetno bosta združili moči, skušali zapreti ukrajinsko zahodno mejo, da bi, prvič, ustvarili še večjo humanitarno krizo, in drugič, preprečili morebitne dodatne oskrbe z Zahoda. Takrat se bo ukrajinska vojska še naprej borila zahodno od reke Dneper. Drugod, predvsem v urbanih središčih, bomo imeli vstaje. Gibanja odpora bodo ali vnaprej načrtovana ali spontana, vendar bodo Rusom prinesla veliko težav in uničenje.
Tu pridemo do problema “prevelikega zalogaja”. Rusi lahko Ukrajino pogoltnejo, a je zagotovo ne bodo mogli prebaviti. Preveč problematično bo obdržati nadzor, v nekem trenutku jo bodo morali izpljuniti. Bistvo je, da se okupacija ne izplača. Rusi lahko sčasoma vzpostavijo nadzor nad urbanimi središči, a jih delijo ogromni deli ozemlja – 50, 80 kilometrov – kjer ni ničesar. Številne majhne vasi in mesta niso pod ruskim nadzorom.
Stopnja uničenja bo prestrašila Evropo in Severno Ameriko. Argument proti intervenciji bo zbledel pred slikami človeškega trpljenja. Morebitna koalicija voljnih lahko uvede nekaj, kot je območje prepovedi letenja ali varno zatočišče za begunce in prebivalce velikih mest.
Bergen: Kaj je najmanj, kar želi Putin doseči v Ukrajini?
Repass: Ključna stvar, ki jo želi nadzorovati, je kanal na severu Krima. Ko je leta 2014 napadel Krim in Donbas, so Ukrajinci zaprli kanal. Kanal je presušil in na Krimu so od takrat odvisni od podzemnih izvirov vode, ki so zdaj tudi presušeni. Putin na Krimu ni imel več virov sladke vode. Rusi so kanal osvojili in voda je šele zdaj prišla na Krim. Putin je to moral storiti. Tudi Donbas želi po kopnem povezati s Krimom in varovati pot in izvir kanala na severu Krima z reko Dneper. To bi mu omogočilo nadzor nad celotnim ozemljem vzhodno od reke, do Kijeva na severu in na območjih severovzhodno do Donbasa. Če bo Putin zasedel dovolj ozemlja vzhodno od reke, se bo pripravljen odpovedati vsemu drugemu.
Toda Putinove enote, ki štejejo približno 175.000 vojakov, ne morejo nadzorovati ozemlja. Težko je reči, koliko vojske bi potreboval za to. Rusi bi morali imeti dovolj vojakov, da bi ukrajinsko prebivalstvo prisilili k sodelovanju z rusko vlado. Med drugo svetovno vojno je nemška vojska potrebovala veliko vojske, da je podredila Ukrajince in nadaljevala pohod na jug Rusije. Ne vem, kako bo Putin to dosegel.
Menim, da imajo zahodne liberalne demokracije moralno in politično obveznost, da podpirajo državo, ki se bori za lastno neodvisnost in liberalno ureditev po vzoru Zahoda. Kje, če ne tukaj, se bomo zoperstavili avtokratski in revizionistični sili? Kaj bi morala ugotoviti Gruzija in Azerbajdžan, ko opazujeta našo vzdržanost, ko se spopadamo s tem zlom? Vsekakor lahko pričakujemo, da bo naslednji Tajvan. Napad Rusije na Ukrajino je primer plenilstva vojaško močnih držav nad šibkejšimi. Malo nas je mislilo, da se bo to zgodilo, a smo tukaj. Kaj bomo storili?
Zgodovina ni bila blaga do držav, ki tolerirajo takšno agresijo. Koncepta ozemeljske celovitosti in demokracije se ne moreta končati na Natovih mejah. Bomo preostanek sveta prepustili volkovom in se umaknili na varen otok? Ruski napad na Ukrajino ne sme uspeti, če želimo zgraditi in ohraniti prednosti demokracije zunaj zavezništva.
Avtor: Peter Bergen/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje