Zakaj ima Nemčija, narod tehnoloških pionirjev, težave z digitalizacijo?

Čeprav je Nemčija dolgo časa veljala za gonilno silo evropskega gospodarskega napredka, je v letu 2025 približno tri četrtine nemških podjetij še vedno uporabljalo aparate, ki jih današnja mladina po vsej verjetnosti v svojem življenju še nikoli ni videla, tj. faks naprave.

Multifunkcionalni tiskalniki, ki hkrati omogočajo tiskanje, kopiranje, skeniranje in pošiljanje dokumentov, so načeloma stvar preteklosti in jih pri nas lahko vidimo le še v računalniškem muzeju, kljub temu pa jih po podatkih nemškega portala Deutsche Welle (DW) približno 77 odstotkov nemških podjetij še vedno uporablja. "Četrtina teh podjetij pa jih uporablja pogosto ali zelo pogosto," je za DW povedal Felix Lesner iz združenja Bitkom, ki zastopa nemško IT-industrijo.

Na vprašanje, zakaj se podjetja ne uspejo modernizirati, pa je odvrnil, da je glavni razlog javna uprava, saj da večina podjetij fakse uporablja prav za komunikacijo z državnimi organi.

Zaostanek za evropskim povprečjem

Nemški inženirji so izumili programabilni računalnik, SIM-kartico in MP3-tehnologijo. Kljub temu pa morajo državljani za registracijo avtomobila ali pridobivanje poročnega dovoljenja še vedno stati v vrsti, piše DW. Nemčija namreč na področju e-uprave in digitalnih javnih storitev močno zaostaja za evropskim povprečjem.

Kot je za DW pojasnil Frank Reinartz, direktor podjetja Digital Agency iz Düsseldorfa, težava ni v pomanjkanju iniciative ali strategij, temveč v tem, da se v Nemčiji, ki je razdeljena na 16 zveznih dežel, posamezne deželne ravni težko uskladijo. To pa v praksi pomeni, da so tudi posamezne občine prepuščene same sebe.

"Zvezna raven ne nudi veliko programske opreme ali procesov," je pojasnil Reinartz in dodal "Vsako mesto mora najti svojo rešitev za postopke, ki so sicer enaki na nacionalni ravni, na primer registracija avtomobila." V Düsseldorfu, mestu s približno 650.000 prebivalci, kjer dela Reinartz, je tako od skupno 580 upravnih storitev na voljo le okoli 120 storitev, ki jih meščani lahko opravijo prek spleta. Digitaliziranih je tako le nekaj več kot 20 odstotkov storitev, je še pojasnil.

"Institucionalna inflacija"

Raziskovalka Stefanie Köhl, ki je skupaj s sodelavci iz berlinske institucije SHI analizirala, zakaj digitalne storitve v Nemčiji v zadnjih 25 letih niso bistveno napredovale, je temu pomanjkanju usklajevanja nadela ime "institucionalna inflacija".

"Vsak nekaj počne, a znotraj svojega področja," je povedala za DW. "Rešitve med seboj niso povezane, včasih niti tehnično združljive."

Prav zaradi tega je bila ustanovljena Reinartzovo podjetje Digital Agency, katerega vizija digitalne prihodnosti Düsseldorfa temelji na spletni strani, ki bi občanom omogočila dostop do vseh javnih storitev na enem mestu.

"Prijaviš se in na eni strani lahko vidiš, kolikšen davek na nepremičnino moraš plačevati, koliko te stane vrtec za otroke ali dovoljenje za parkiranje," pravi Reinartz.

"Moraš zaupati vladi"

Severna soseda Nemčije je vizijo Reinartza že davno uresničila. "Spletna stran Borger.dk je enotna vstopna točka za več kot 2.000 javnih storitev na enotni digitalni platformi," pravi Jakob Frier iz Digital Hub Denmark v Köbenhavnu.

Skoraj vse, od davkov do zdravstva, je na voljo prek spleta. Ključ do tega pa je obvezna digitalna identiteta ali eID, je povedal Adam Lebech, namestnik generalnega direktorja danske Agencije za digitalno upravo. "Približno 97 odstotkov odraslega prebivalstva ima eID," pravi Lebech. "In 83 odstotkov ga uporablja vsaj enkrat na teden."

Digitalna osnova danskega sistema je enotna identifikacijska številka, imenovana CPR (Central Person Register), ki jo je država uvedla že leta 1968. "Ker v vseh sistemih uporabljamo isto identifikacijsko številko, je izmenjava podatkov enostavna," razlaga Lebech. "To pomeni, da lahko ustvarjamo povezane storitve med različnimi organi. Seveda pa moraš zaupati vladi."

Čeprav ankete kažejo, da večina Dancev vladi zaupa, so Nemci glede centraliziranega zbiranja podatkov veliko bolj skeptični, med drugim zaradi zgodovinskih izkušenj z nacističnim režimom in vzhodnonemško komunistično oblastjo. Tako Hitlerjev Tretji rajh kot komunistična partija Vzhodne Nemčije sta namreč osebne podatke uporabljala za vohunjenje za ljudmi in nadzor nad njihovimi življenji, še piše DW.

Medtem ko Danska ustvarja celovite digitalne platforme s tisoči storitev, Nemčija ostaja ujeta v kombinacijo analognih postopkov in razdrobljenih digitalnih iniciativ. Gre za paradoks države, ki je zgodovinsko gledano tehnološki inovator, a digitalne prihodnosti v javni upravi še ni sposobna učinkovito uresničiti.