Kreativnost nastaja v živo, osredotočenost na ekran in na sogovornika na virtualnem sestanku pa ji lahko škodi, ugotavljajo raziskovalci. Pomembno je, da z očmi krožimo po prostoru in dobimo več asociacij, kar se med videokonferencami zgodi redkeje. Vendar pa lahko na slabše rezultate ekip, ki so inovativne rešitve iskale prek Zooma, vpliva tudi nesproščenost, saj ustvarjalnost cveti le takrat, ko smo sproščeni.
Sodelovanje stoji za nekaterimi največjimi dosežki človeštva – od največjih uspešnic Beatlov, do hoje po luni in nastanka pametnega telefona. Ali lahko Zoom uniči ustvarjalne procese, ki so pripeljali do teh dosežkov? Glede na novo raziskavo, lahko. Kreativne ideje namreč večinoma nastajajo na srečanjih v živo.
Raziskovalci so tako odgovorili tudi na najpogostejše vprašanje mnogih delodajalcev, ki se jim je porajalo, ko je delo od doma med epidemijo koronavirusa postalo običajno. “Raziskavo smo začeli leta 2016, saj smo od menedžerjev in vodilnih pogosto slišali, da je kreativnost eden izmed največjih izzivov pri interakciji prek videa. Priznam, sprva sem bila skeptična,” je povedala docentka na Columbia Business School in avtorica študije, objavljene v znanstveni reviji Nature, Melanie Brucks. Verjela je namreč, da lahko virtualna interakcija precej dobro posnema osebno. Raziskave zadnjih štirih let pa so ji pokazale, da se je motila in da virtualna interakcija res vpliva na kreativnost.
Brucks je v eksperiment vključila 602 osebi, med katerimi so bili tako študentje kot zaposleni. Razdelila jih je v pare, ki so nalogo opravili osebno ali virtualno. Pari so morali poiskati nove načine uporabe vsakdanjih stvari, kot sta folija z mehurčki in frizbi. V vsaki sobi je bilo pet enakih predmetov. “Ko smo inovativni, se moramo oddaljiti od obstoječih rešitev in poiskati nove ideje, ki jih črpamo iz znanja. Iskanje alternativnih načinov uporabe vsakdanjih predmetov zahteva enak psihološki proces,” je pojasnila Melanie Brucks. Uspešnost para so določili glede na število idej, ki so jih presojali tudi po novosti in vrednosti. Tako je bila recimo uporaba frizbija za pošiljanje sporočil ali zbijanje sadja z drevesa vredna več kot uporaba krožnika ali klobuka.
Zakaj osredotočenost na sogovornika škodi kreativnosti?
Raziskovalci so sledili tudi očem udeleženih v poskusu. Ugotovili so, da so pari prek spleta več časa gledali neposredno v svojega partnerja in manj časa po sobi. Še več, udeleženci v spletnem eksperimentu so se manj natančno spomnili okolice, kljub temu da je bila ta enaka kot pri parih, ki so se srečali v živo.
“Vizualna osredotočenost na zaslon zoža kognicijo. Ljudje so pri interakciji prek videa bolj osredotočeni, to pa škodi procesu kreativnosti,” je povedala raziskovalka.
Zakaj osredotočenost škodi ustvarjalnosti? Jay Olson, znanstvenik na univerzi McGill v Kanadi, ki preučuje načine za merjenje ustvarjalnosti in v raziskavi ni sodeloval, je pojasnil, da si ljudje pri kreativnosti pogosto pomagajo s tem, da gledajo okrog sebe. “Predmeti v sobi lažje spodbudijo nove asociacije,” je rekel Olson in dodal: “Avtorji so v raziskavi ugotovili, da je interakcija prek zaslona nenamerno preusmerila pozornost na način, ki zmanjša nastanek novih idej.”
Negativni učinki niso omejeni zgolj na enostavne naloge
Podobno je pokazal drugi, večji poizkus, ki ni potekal v laboratoriju. Okoli 1.490 inženirjev telekomunikacijskega podjetja iz petih držav so razdelili v pare in prosili, naj ustvarijo ideje za izdelke ter nato izberejo najboljšo idejo. Ugotovitve so bile podobne, je povedala Melanie Brucks. Eksperimenta se razlikujeta po tem, da so se inženirji poznali že od prej in so bili redni uporabniki programske opreme za videokonference. “Terenska študija kaže, da negativni učinki videokonferenc na kreativnost niso omejeni na enostavne naloge in se lahko pojavljajo tudi pri bolj zapletenih nalogah,” je rekla.
Študija po njenih besedah kaže tudi, da negativni učinek videokonferenc na kreativnost ne bo oslabil s tem, ko bodo ljudje ta orodja znali uporabljati bolje ali pri sodelovanju s poznano ekipo.
Videokonference pa ne ovirajo vsega skupinskega dela, je še pokazala terenska študija. Čeprav je lažje biti kreativen na osebnih srečanjih, virtualni sestanki niso vplivali na sposobnost kritičnega vrednotenja idej. V eksperimentu je to predstavljala izbira najboljše ideje.
Ustvarjalnost in Zoom nista nezdružljiva
Profesorica psihologije na Harvardu Ellen Langer poudarja, da je nova raziskava pomemben prvi korak, vendar opozarja, da je napačno sklepati, da ustvarjalnost ni združljiva z videokonferencami. Kreativnost med uporabo Zooma je po njenih besedah odvisna od tega, kako kreativni smo sicer in od naloge, ki jo imamo. Profesorica, ki v raziskavo ni bila vključena, meni, da ni mogoče primerjati iskanja novih načinov uporabe frizbija z reševanjem konfliktov, pomembno pa je tudi, kdaj lahko nalogo rešimo sami.
“Mnogi od nas se lažje spoprijateljimo v živo kot prek Zooma. Ustvarjalnost cveti, ko smo sproščeni. Ko ljudje Zoom uporabljajo od doma, so verjetno bolj sproščeni kot v eksperimentu,” je dodala. Olson in Langer predlagata, da bi v prihodnjih raziskavah ljudi prosili, da med virtualnim sestankom več časa gledajo po sobi.
Olson je dejal, da zgolj na podlagi te raziskave menedžerji ne bi smeli hiteti z vračanjem v pisarno. Bilo bi pa smiselno, da bi v živo potekalo zgolj iskanje novih idej oziroma brainstorming. “Ne bi želel, da bi podjetja povečala število srečanj v živo zgolj v upanju na večjo inovativnost, če bi to lahko pomenilo, da bodo ljudje več časa porabili na poti v službo in bodo posledično manj srečni ter morda tudi manj ustvarjalni,” je rekel.
Avtorica: Katie Hunt
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!