Menu Item
Prizori nasilja med Izraelom in palestinskim Hamasom se širijo tudi na družbenih omrežjih. Preplavili so jih posnetki in osebne izpovedi z vojnega območja ter debate o vseh vidikih spopadov. Na Facebooku in Instagramu pa zaradi moderiranja vsebine izginjajo objave s propalestinsko noto in poročila o nasilju nad Palestinci. "Politika moderiranja vsebine družbe Meta na Instagramu in Facebooku vse bolj tiša glasove, ki podpirajo Palestino," opozarja nevladna organizacija Human Rights Watch.
Več uporabnikov in nevladnih organizacij je opozorilo, da tehnološki gigant Meta na Facebooku in Instagramu briše objave, v katerih omenjajo konflikt v Gazi. Takšno brisanje objav so opazili tudi v Inštitutu 8. marec, kjer so prakso označili za “grozljivo prikrivanje dejstev”.
Da gre za dolgotrajno, sistemsko in razširjeno prakso, potrjuje poročilo organizacije Human Rights Watch (HRW) s konca decembra. V njem nevladna organizacija zaznava “vzorec neupravičenih odstranitev objav in zatiranja zaščitenega govora”, kamor sodita tudi mirno izražanje podpore Palestini in javna razprava o človekovih pravicah Palestincev.
Pri HRW so pregledali 1.050 primerov spletne cenzure iz več kot 60 držav. Zaznali so šest različnih načinov, s katerimi Meta omejuje objave o Palestini, vsak od načinov pa se je pojavil več kot stokrat. Uporabnikom Meta odstranjuje vsebine, začasno blokira ali trajno izbriše račun, onemogoči komentiranje objave ter sledenje in označevanje nekaterih računov, marsikdo pa zaradi objave o dogajanju v Gazi na Facebooku ali Instagramu ni mogel uporabljati funkcije oddajanja v živo. Zelo razširjenj Metin ukrep je tudi t. i. “shadow banning”, ki povzroči, da se objave o Gazi pojavljajo občutno manjšemu številu uporabnikov, še piše v poročilu HRW.
“Družbena omrežja so bistvena platforma, na kateri lahko ljudje pričajo in govorijo proti zlorabam. Meta s svojo cenzuro še dodatno briše trpljenje Palestincev,” je na spletni strani zapisala v. d. pomočnice direktorja za tehnologijo in človekove pravice pri HRW Deborah Brown.
Meta naj bi se zavedala lastnega kršenja pravil
Več kot 300 uporabnikov, ki jih je doletela odstranitev vsebine ali računa, se po navedbah HRW na odločitev ni moglo pritožiti, ker Metin mehanizem za ugovore ni deloval. Pri Human Rights Watch tudi sicer opozarjajo, da utišanje določenih objav o dogajanju na Bližnjem vzhodu izhaja iz prevelikega zanašanja na avtomatizirana orodja za moderiranje, pomanjkljivih politik tehnološkega giganta ter njihovega nedoslednega in napačnega izvajanja.
V več sto obravnavanih primerih so se regulatorji sklicevali na smernice o obravnavanju nevarnih organizacij in posameznikov, ki upošteva tudi ameriški seznam terorističnih organizaci. Na slednjega so ZDA uvrstile tudi Hamas. “Meta se je sklicevala na ta seznam in ga uporabljala za omejevanje zakonitega govora o sovražnostih med Izraelom in palestinskimi oboroženimi skupinami,” so v poročilu zapisali pri HRW. Po njihovi presoji so upravljalci Facebooka in Instagrama v primerih umaknjenih objav o dogajanju v Gazi napačno in preširoko uporabili tudi pravila glede nasilnih in nazornih vsebin, nasilja, spodbujanja sovražnega govora, golote in spolnosti.
Nevladna organizacija opozarja tudi na nedosledno rabo izjeme, ki jo Meta zagotavlja pri nekaterih spornih objavah. Če so te lahko vir za novinarske prispevke in je njihova objava v javnem interesu, jih regulatorji kljub morebitni kršitvi pravil platforme namreč ne umikajo.
Da so pri uresničevanju pravil, po katerih lahko umikajo vsebine in blokirajo uporabnike, slabi, naj bi se po navedbah Human Rights Watch pri Meti zavedali že dalj časa. Notranja preiskava, ki so jo naročili leta 2021, je pokazala, da je imelo moderiranje vsebin “očitno negativen vpliv na človekove pravice palestinskih uporabnikov”, poleg tega pa je tudi negativno vplivalo na “možnost, da Palestinci delijo informacije in svoje izkušnje”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje