Zakaj Nemčija ni več obljubljena dežela?

Nemčija je dolgo časa veljala za državo priložnosti in stabilnosti. Med ekonomskimi migranti je bila priljubljena destinacija, v kateri bi lahko začeli novo poglavje v življenju. A mnogi se po življenju v Nemčiji počutijo spregledani in izključeni, veliko jih je že odšlo, nekateri pa o tem resno razmišljajo. Kot poroča Deutsche Welle (DW), njihove zgodbe razkrivajo vrzeli v nemški politiki in tudi želje po globljih družbenih spremembah.

"Vse to, kar me je na začetku pripeljalo v Nemčijo, je izginilo. Na neki točki sem si rekel, da je dovolj in da ne želim, da bi moji otroci, če jih bom kdaj imel, odraščali v tej državi," je za DW dejal Giannis, Grk, ki je pri 18 letih zapustil dom na otoku Samoa in odšel študirat gradbeništvo v Nemčijo.

Za ta korak se je odločil zaradi njenega slovesa kot države, ki ponuja enake možnosti in spoštuje socialno pravičnost. Leta 2020 se je po 16 letih bivanja v Nemčiji odločil za vrnitev v domovino. V Essnu je delal kot vodja projektov v zasebnem sektorju, nato kot gradbeni inženir pri gradnji mostov v javnem sektorju, kasneje pa je stopil tudi na samostojno podjetniško pot.

"Naredil sem vse, kar sem lahko, da bi si tam ustvaril življenje, a sem vedno znova trčil ob ovire," je dejal danes 39-letni Grk.

Še vedno se spominja dogodka, ki ga je močno zaznamoval, in sicer mu je stranka zavrnila plačilo končnega računa za več kot 100.000 evrov. "Dejala mi je, da ne bo dopustila, da bi se v Nemčiji obogatil," je dejal za DW.

Po njegovem mnenju je šlo za jasno izraženo zamero do njegovega porekla. In prav ta občutek, da ni bil nikoli zares sprejet, ga je spodbudil k vrnitvi v domovino. "Najprej sem bil na fakulteti označen za lenega Grka, potem sem bil pokvarjen in koruptiven Grk na gradbiščih. A ponosen sem na svoje korenine," je dejal.

Izsledki raziskave nemškega Inštituta za raziskave zaposlovanja kažejo, da približno 25 odstotkov migrantov v Nemčiji razmišlja o odhodu. Na podlagi ankete med 50.000 migranti, ki so se v Nemčijo priselili med 18. in 65. letom starosti, je raziskava pokazala, da vsaj eden od štirih vprašanih razmišlja o odhodu. Prosilci za azil, ki še nimajo priznane pravice do bivanja v Nemčiji, niso bili vključeni.

Anketa, izvedena med decembrom 2024 in aprilom 2025, je pokazala tudi, da so k odhodu najbolj nagnjeni prav visoko izobraženi, uspešni in dobro integrirani ljudje. Namere o izselitvi so posledica zapletene prepletenosti posameznikovih značilnosti, družbene integracije, gospodarski razlogi in zaznano družbeno sprejemanje, izsledke navaja portal DW.

Anketiranci med razlogi za odhod navajajo še težave pri ustvarjanju družine, nezadovoljstvo nad nemško politiko, visokimi davki in birokratske prepreke.

V Nemčiji ima nekaj več kot četrtina prebivalcev migrantsko ozadje, od leta 2015 je v državo prišlo 6,5 milijona ljudi, med njimi je veliko Sircev in Ukrajincev.

Po "medenih tednih" kmalu hladen tuš

Za DW je spregovoril tudi 33-letni Utuk Sen iz Turčije, ki je Nemčijo zapustil po treh letih dela kot inženir kibernetske varnosti. Tudi on poroča, da se je v državi počutil izključenega. Prvo leto, ki ga je preživel v Berlinu, je opisal kot "medene tedne", a kaj kmalu je spoznal, da bo življenje v Nemčiji za nekoga brez dobrega znanja nemščine zelo težko.

"Kot Turek sem se vedno počutil kot drugorazredni državljan. Zdelo se mi je, da bo potrebnih več desetletij bivanja v Nemčiji, da bom postal del nemške skupnosti, morda pa se to ne bi nikoli zgodilo," je dejal.

Po treh letih bivanja v Nemčiji se je odločil za selitev v London, saj mu je bilo sporazumevanje v angleščini lažje, kar mu je precej olajšalo življenje. "V nasprotju z Nemčijo so Britanci na splošno bolj odprti do tujcev in sprejemanja različnih kultur. Na Otoku nisem doživel, da bi me kdorkoli diskriminiral. Počutim se kot del družbe, medtem ko je življenje v Nemčiji potekalo mimo mene, bil sem kot duh," je dejal za nemški portal.

Tudi tekoče znanje nemščine ne pomeni, da boš sprejet

Kalina Velikova iz Bolgarije je devet let živela v Bonnu, kjer je študirala in delala v sektorju socialnega dela. Kot je povedala, obvlada nemški jezik, a tudi to ni bilo dovolj, da ne bi občutila izključenosti.

"Težko je pozabiti, kako dolgo je trajalo, preden so me tamkajšnji ljudje začeli sprejemati, tudi ko sem bila še študentka. En dan sem govorila z nekom, naslednji dan pa se je do mene vedel, kot da me ne pozna. To se v moji domovini ne dogaja," je dejala.

Socialna distanca jo je začela bremeniti, spremenila se je tudi osebnostno, saj je, kot je pojasnila, do Nemcev postala hladnejša v odnosih. "Kot da sem razvila alergijo na Nemčijo in tega si res nisem želela," je dejala za DW.

Leta 2021 je zapustila Bonn in se vrnila v Sofijo, kjer trenutno dela kot vodja projektov. "Tudi v domovini ni vse rožnato, bijem vsakodnevne boje. A se je na splošno kakovost mojega življenja izboljšala, čeprav delam več in zaslužim veliko manj," je še dodala Kalina.

"Jezik je še vedno ključen del integracije"

Ekonomist in direktor inštituta Rockwool za gospodarstvo in prihodnost dela v Berlinu Christian Dustmann meni, da je znanje jezika še vedno ključen dejavnik za uspešno integracijo. Po njegovih besedah je učenje nemškega jezika za migrante, ki iščejo delo v Nemčiji, nujno, tako z vidika lažje zaposlitve kot tudi boljše socialne integracije.

Ob tem pa izpostavlja, da občutek nesprejetosti migrantov ni značilen le za Nemčijo. Po njegovem mnenju bi ankete, ki bi jih izvedli v drugih državah, dale podobne rezultate, saj več kot država sprejme priseljencev, več skrbi se pojavi med domačim prebivalstvom.

"To je pomemben dejavnik ustvarjanja kulture, ki jo nekateri priseljenci zaznavajo kot neprijazno," je dodal.

Raziskava fundacije Bertelsmann iz leta 2024 je pokazala, da med nemškim prebivalstvom narašča zaskrbljenost zaradi migracij, ob tem pa se povečuje podpora skrajno desni strani Alternativa za Nemčijo. Ta je na februarskih parlamentarnih volitvah izkoristila strah pred migracijami in postala druga najmočnejša stranka v Bundestagu.

Nemce skrbijo predvsem možne negativne posledice migracij, kot so naraščajoči socialni stroški, pomanjkanje stanovanj v mestih in izzivi za šolski sistem, poroča DW.

Po mnenju Dustmanna mora aktualna nemška politika ohranjati neko ravnotežje in "hoditi po tanki črti", da ne preobremeni domačega prebivalstva, kar bi lahko odprlo prostor skrajno desni politiki, hkrati pa mora ostati tudi prijazna do priseljencev, ki so pomemben del tamkajšnjega gospodarstva in družbe.