Menu Item
Pande so znane po svoji ljubezni do bambusa, vendar imajo ti puhasti sesalci v resnici prebavni sistem, značilen za živali, ki se prehranjujejo z mesom. Kitajski znanstveniki menijo, da so ugotovili, zakaj je tako.
Raziskava, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Frontiers, govori o tem, zakaj pande 16 ur na dan jedo bambus. Pri tem v krvni obtok absorbirajo genetski material, imenovan mikroRNK (miRNK).
Molekula lahko vpliva na to, kako se po telesih pand prenašajo genetske informacije, s tem pa tudi na njihovo vedenje in delovanje, kaže raziskava kitajskih znanstvenikov.
MiRNK ima vlogo pri uravnavanju izražanja genov orjaških pand, je v izjavi dejal dr. Li Feng, vodilni avtor raziskave.
Li in njegovi sodelavci so ugotovili, da lahko molekula vpliva na fiziološke procese, kot so rast, biološki ritmi, vedenje in imunski odziv. “MiRNK v bambusu je vključena tudi v uravnavanje vonja, okusa in dopaminskih poti orjaških pand, vse to pa je povezano z njihovimi prehranjevalnimi navadami,” je dodal.
Raziskovalci so prepričani, da panda do odrasle dobe razvije sposobnost izbiranja najbolj svežega in hranljivega bambusa, kar ji omogoči prilagoditev na rastlinsko prehrano.
Študija je temeljila na vzorcih krvi šestih odraslih pand in enega mladiča. Med temi vzorci so znanstveniki odkrili 57 sledi miRNK, ki so verjetno izvirale iz bambusa.
Upajo, da bo to odkritje znanstvenikom pomagalo pri nadaljnjem razumevanju vpliva rastlinskih miRNK na živali, kar bi lahko pomagalo pri preprečevanju ali zdravljenju bolezni, so zapisali v študiji.
Kaj poleg bambusa še jedo pande
Čeprav je prehrana pand skoraj v celoti sestavljena iz listov, stebel in poganjkov bambus, po podatkih Svetovnega sklada za živali (WWF) približno en odstotek njihove hrane predstavljajo druge rastline in celo meso, na primer mladi glodavci.
V divjini živi približno 1.800 pand, ki se gibljejo v gorah kitajskih provinc Sečuan, Šanši in Gansu.
Največjo grožnjo njihovemu obstoju predstavlja izguba in razdrobljenost življenjskega prostora, zaradi njihove bolj mlačne želje po razmnoževanju pa je trud za ohranitev vrste velik izziv. Ko matere končno skotijo mladiče, so novorojene pande izjemno krhke.
Kitajska je v zadnjih desetletjih drastično povečala prizadevanja za rešitev pand in število rezervatov povečala z 12 na 67.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!