Zakaj po Gazi in Libanonu Izrael zdaj obstreljuje tudi Sirijo?

Foto: Jamal Awad/REUTERS

Izrael je le nekaj ur po nedavnem padcu režima nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada z vojsko vstopil v tamponsko območje, ki ločuje izraelske in sirske položaje. Kopenski ofenzivi so sledili obsežni celotedenski zračni napadi, ki se še stopnjujejo. Zakaj izraelska vojska po napadih na Gazo in Libanon obstreljuje tudi Sirijo in kaj bi lahko izraelsko vmešavanje pomenilo za nadaljnji potek dogajanja v regiji?

Izrael je pred dobrim tednom, le nekaj ur po padcu vlade nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada in prevzemu oblasti več uporniških skupin pod vodstvom islamistov, z vojsko zakorakal na Golansko planoto, kopenski ofenzivi pa so sledili obsežni zračni napadi, ki se samo še stopnjujejo.

Izraelski napadi na Sirijo niso nič novega. Doslej so bili ti usmerjeni predvsem proti iranskim vojaškim ciljem v Siriji, zdaj pa je Izrael pozornost preusmeril k uničevanju sirske vojaške infrastrukture.

Kot je pojasnil izraelski premier Benjamin Netanjahu, je odobril uničenje sirskih vojaških ciljev, da bi tako preprečil, da bi orožje, ki ga je za seboj pustila sirska vojska, prišlo v roke džihadistov. Izraelske napade je ob tem primerjal z britanskim bombardiranjem francoskega ladjevja v Mers el Kebiru v Alžiriji, s katerim je britanska vojska želela preprečiti, da bi francosko orožje prišlo v roke nacistov.

Nevladna organizacija s sedežem v Združenem kraljestvu je od spremembe oblasti v Damasku naštela več kot 450 izraelskih napadov v 13 sirskih regijah. Izrael naj bi doslej uničil že približno 80 odstotkov sirskih vojaških zmogljivosti.

Zakaj Izrael obstreljuje Sirijo?

Kot so pojasnile izraelske oblasti, je njihova vojska napadla vojaške objekte, vključno s skladišči orožja in streliva, letališči, pomorskimi bazami in raziskovalnimi centri.

Izrael je ob tem svojo vojsko namestil na Golanski planoti, ki služi kot tamponsko območje med izraelskimi in sirskimi položaji, ter tako prekršil dogovor o premirju, ki so ga leta 1974 sklenili Združeni narodi. Izrael, ki nadzoruje približno dve tretjini Golanske planote, je minuli teden prevzel nadzor nad novimi območji na planoti, med drugim sirsko stran gore Hermon, ki leži približno 40 kilometrov od Damaska. Gora Hermon je strateško zelo pomembna, saj se z nje razprostira pogled na Sirijo, Libanon in Izrael.

Izrael si od Hamasovega napada 7. oktobra še bolj prizadeva povečati nadzor nad mejami. Amos Jadlin, nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe, je za izraelsko televizijo pojasnil, da se je Izrael takrat odločil odstraniti vse teroristične organizacije s svojih meja. Kot je dodal, bi uporniška skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS) lahko izvedla podoben napad, kot ga je Hamas, zato mora Izrael zagotoviti, da demilitariziranega območja ne bodo zasedli teroristi.

Izraelsko vojsko je zato pozval, naj vztraja na tamponskem območju in s tem džihadistom prepreči približevanje meji. Jadlin je še dodal, da se bo izraelska vojska umaknila s sirskega ozemlja šele, ko bo sirski režim spoštoval sporazum iz leta 1974.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je minuli teden sporočil, da je njegova država vzpostavila novo demilitarizirano območje, ki presega že obstoječe tamponsko območje. Ob tem je dejal, da na njem ne bo stalne izraelske prisotnosti.

Lokacija in velikost novega območja za zdaj še nista jasni, je pa Izrael na sirskem ozemlju že namestil svoje tanke, vojake in posebne enote, da bi preprečil džihadističnim upornikom, da se približajo Golanski planoti.

Tamkajšnji mediji medtem poročajo, da se je izraelska vojska minuli teden približala prestolnici Damask, kar pa Izrael zanika.

Vse glasnejše obsodbe izraelskega vdora na sirsko ozemlje

Iz mednarodne javnosti se medtem vrstijo obsodbe izraelskega vdora v tamponsko območje. Da mora izraelska vojska zapustiti Golansko planoto, je že pozvala Francija, izraelski potezi pa določno nasprotujejo tudi Egipt, Katar in Savdska Arabija.

Kot je pojasnila Savdska Arabija, bo izraelski vdor na sirsko ozemlje onemogočil vzpostavitev varnosti in stabilnosti v državi.

Benjamin Netanjahu je ob tem sporočil, da bo njihova vojska na območju Golanske planote, ki si ga je Izrael enostransko priključil leta 1981, ostala za vedno. Netanjahu je medtem napovedal tudi širjenje naselbin na okupirani planoti. Izraelska vlada je namreč odobrila načrte, ki predvidevajo krepitev naselbin na zasedeni sirski planoti s ciljem podvojitve števila tamkajšnjih prebivalcev.

Na območju trenutno živi nekaj več kot 50.000 ljudi, pri čemer samo polovico tvorijo Judje, ostali pa so pripadniki verskih manjšin, kot so Druzi. Kot so sporočili iz urada premierja Benjamina Netanjahuja, gre za odgovor na “novo fronto” Siriji.

Izraelske zračne napade in njegov vdor v tamponsko območje je obsodil tudi Ahmed al Šara (znan tudi kot Abu Mohamad al Džulani), vodja sirske uporniške skupine Hajat Tahrir al Šam. “Izrael je v Siriji prestopil vse meje in tako ogrozil stabilnost v regiji,” je dejal Šara in dodal, da kljub izraelski kršitvi Sirija po letih vojne ni pripravljena na vstop v nove konflikte. “Zdaj sta prednostni nalogi obnova in stabilnost države,” je še dodal.

Da Izraela “ne zanima konflikt”, je ob pogovoru z Donaldom Trumpom dejal tudi Netanjahu in dodal, da bodo svoja ravnanja uskladili glede na razmere na terenu.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je ob tem pojasnil, da so izraelski napadi izključno obrambne narave, saj so usmerjeni proti domnevnim lokacijam kemičnega orožja in raket dolgega dosega, da bi preprečili, da bi jih zasegle oborožene skupine.

Bo Izrael s podporo Kurdom še zaostril razmere v regiji?

Ob krepitvi napadov na cilje v Siriji pa Izrael krepi tudi svojo podporo sirskim Kurdom. Izraelska vlada namreč po padcu Asadovega režima poziva k zaščiti sirskih Kurdov, ki se spopadajo z oboroženimi sirskimi skupinami, te pa podpira Turčija. Omenjene oborožene skupine naj bi si po zavzetju Damaska prizadevale izpodriniti kurdske sile iz delov province Alep.

Kurdska skupnost in Izrael sta že leta v dobrih odnosih. Netanjahu je med drugim leta 2017 poudaril, da Izrael “podpira legitimna prizadevanja Kurdov za lastno državo”.

Nekateri poznavalci izraelsko podporo Kurdom razumejo kot opozorilo zahodnim državam, ki podpirajo vzpostavitev palestinske države.

Ob tem opozarjajo, da bi Izrael lahko začel oboroževati Kurde, kar bi povzročilo morebiten upor HTS, saj bi to lahko razumela kot izraelsko vmešavanje v notranje zadeve Sirije. Islamistični uporniki bi to lahko uporabili tudi kot izgovor za povračilne napade na Izrael, kar bi še dodatno oslabilo državo in destabiliziralo razmere v regiji. To pa bi izraelski vojski omogočilo, da še naprej krepi svojo prisotnost na meji s Sirijo.

Veliko varnostno tveganje pa ostaja turško-kurdski spor. Turčija namreč tudi po padcu Asadovega režima silovito bombardira kurdske cilje po Siriji, da bi zaščitila svoje interese. Zaostritev spora pa bi lahko zamajala zdajšnja prizadevanja za stabilnost v državi.