Pojasnjujemo, zakaj je rusko priznanje samooklicane Ljudske republike Doneck in Ljudske republike Lugansk kršitev mednarodnega prava.
Rusko priznanje neodvisnosti doslej samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk, ki sta od leta 2014 pod nadzorom proruskih separatistov, pomeni kršitev mednarodnega prava. Rusija je namreč s tem priznanjem posegla v ozemeljsko celovitost Ukrajine.
Povsem konkretno rusko priznanje krši tako imenovani memorandum iz Budimpešte, podpisan leta 1994 na vrhu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Z memorandumom so tri jedrske sile, Rusija, Združeno kraljestvo in ZDA, Ukrajini, Belorusiji in Kazahstanu med drugim zagotovile, da zoper njihovo ozemeljsko celovitost ne bodo uporabile sile.
Rusko priznanje Donecka in Luganska je tudi v nasprotju z dogovoroma iz Minska. Dogovora iz Minska (2014, 2015) predstavljata okvir za reševanje konflikta na vzhodu Ukrajine. Dogovor iz Minska iz leta 2015 vključuje 13 točk, med drugim predvideva umik orožja, da Ukrajina prevzame nadzor nad celotno državno mejo, in iskanje politične rešitve za Donbas.
Minsk II (2015) predvideva:
1. Takojšnjo in izčrpno prekinitev ognja;
2. umik težkega orožja z obeh strani;
3. nadzor Ovse;
4. začetek dialoga o začasni avtonomiji Donecka in Luganska v skladu z ukrajinsko zakonodajo in potrditev njunega posebnega statusa s parlamentarno resolucijo;
5. pomilostitev in amnestijo za posameznike, vpletene v spopade;
6. izmenjavo talcev in zapornikov;
7. zagotovitev humanitarne podpore;
8. nadaljevanje družbeno-ekonomskih vezi, vključno s pokojninami;
9. ukrajinska vlada ponovno prevzame popoln nadzor državne meje;
10. odhod vseh tujih vojaških formacij, vojaške opreme in plačancev;
11. ustavno spremembo v Ukrajini (decentralizacija, s posebno omembo Donecka in Luganska);
12. volitve v Donecku in Lugansku v dogovoru s predstavniki regij;
13. intenzivnejše delo Trilateralne kontaktne skupine, v kateri so Rusija, Ukrajina in Ovse.
(Vir: Reuters)
Toda, dogovorjeno v Minsku je bilo že pred ruskim priznanjem Donecka in Luganska bolj kot ne mrtva črka na papirju. V Donbasu so se redno vrstile kršitve premirja, prav tako pa se Rusija in Ukrajina nista strinjali, kaj je prvi korak uresničevanja dogovora: za Ukrajino je bila bolj pomembna zagotovitev varnosti, za Rusijo pa politična rešitev.
Ob zdajšnji eskalaciji pa je na mestu vprašanje, ali je dogovor iz Minska zdaj dokončno mrtev in ali ga je sploh mogoče oživiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje