Zakaj se ameriški kongres izmika uradni razglasitvi vojn

Očitno gre za "vojno", ko dve državi napadeta tretjo, ubijeta njenega voditelja in skušata uničiti njeno vojsko – tako kot sta ZDA in Izrael storila v Iranu.

Toda zaradi nenavadnega načina, kako sodobni ameriški voditelji skušajo obiti ameriško ustavo, postane vprašanje poimenovanja precej bolj zapleteno.

Trumpova administracija želi Pentagon preimenovati v ministrstvo za vojno, kar naj bi bil poklon obdobju svetovnih vojn, ko je bila po besedah predsednika Donalda Trumpa in obrambnega ministra Peta Hegsetha ameriška vojska bolj vajena zmagovati.

Hkrati pa administracija ne želi uradno zaprositi kongresa za razglasitev vojne proti Iranu, kot to zahteva ustava ZDA in kot sta po letih notranjih razprav ter neposrednih napadih na Američane storila predsednika Woodrow Wilson in Franklin Roosevelt.

Rooseveltov znameniti govor o "dnevu sramote", ki ga je imel manj kot 24 ur po japonskem napadu na Pearl Harbor, je bil v resnici formalna prošnja kongresu za razglasitev vojne. "Prosim kongres, naj razglasi, da od neizzvanega in podlega napada Japonske v nedeljo, 7. decembra 1941, med Združenimi državami Amerike in Japonskim cesarstvom vlada vojno stanje," je dejal Roosevelt. Kongres je njegovi zahtevi ugodil.

Podobno je leta 1917 ravnal tudi Woodrow Wilson, ko je v govoru pred kongresom zaprosil za razglasitev vojne. Po letih prizadevanj za ohranitev nevtralnosti je dejal, da je vojna postala neizogibna po prestrezanju Zimmermannovega telegrama, šifriranega sporočila, v katerem je Nemčija Mehiki predlagala zavezništvo proti ZDA.

Danes predsedniki samo ukrepajo

Trump je kongres o svoji vojni proti Iranu obvestil z dvostranskim dokumentom, kot to zahteva zakon iz leta 1973. V njem je napovedal "vojaško akcijo" v interesu "kolektivne samoobrambe", četudi so prav ZDA tokrat izvedle nenaden napad.

Izraz "kolektivna samoobramba" je pomemben, saj se pojavlja v 51. členu Ustanovne listine Združenih narodov kot izjema od pravila, da mora uporabo sile odobriti Varnostni svet ZN.

Trump je imel priložnost podrobneje utemeljiti vojaške ukrepe že prejšnji teden v govoru o stanju v državi, vendar je Iran v govoru omenil le bežno. Več časa je namenil 250. obletnici ustanovitve Združenih držav z Deklaracijo o neodvisnosti iz leta 1776, ki je bila nekakšna napoved vojne proti Veliki Britaniji.

Vojne v vseh pogledih razen po imenu

Tako spopada z Iranom, čeprav ima vse značilnosti vojne, ameriška vlada uradno ne bo imenovala vojna. Podobno kot je izraz "ministrstvo za vojno" le sekundarno poimenovanje ustanove, ki se uradno še vedno imenuje ministrstvo za obrambo, kot ga je določil kongres.

V zgodovini ZDA je bilo sicer uradno razglašenih 11 vojn, vendar nobena po drugi svetovni vojni. Kljub temu so bile Združene države v naslednjih desetletjih vpletene v številne krvave konflikte, med drugim v Koreji, Vietnamu, Iraku in Afganistanu ter drugod.

Ko so predsedniki prenehali prositi za dovoljenje

Predsednik Harry Truman kongresa ni zaprosil za dovoljenje za vstop v obsežno korejsko vojno, ki jo je njegova administracija označila kot "mednarodno policijsko akcijo". Kongres temu ni nasprotoval. Nasprotno, podaljšal je vojaški nabor in odobril sredstva za vojno, ki formalno nikoli ni bila razglašena.

Šele po Vietnamu, še eni nerazglašeni vojni, je kongres skušal znova okrepiti svojo vlogo.

Predsednik Lyndon B. Johnson je leta 1964 po napadih na ameriške ladje v Tonkinskem zalivu kongres zaprosil za pooblastilo za uporabo sile v Vietnamu. Šele mnogo pozneje se je izkazalo, da se ti napadi niso zgodili tako, kot je trdila ameriška vojska. Ker tega takrat niso vedeli, sta resoluciji o Tonkinškem zalivu nasprotovala le dva senatorja. ZDA so se nato zapletle v vietnamsko vojno.

Kongres je poskušal po Vietnamu ponovno pridobiti nekaj moči

Leta 1971 je Kongres s podpisom predsednika Richarda Nixona razveljavil resolucijo o zalivu Tonkin in zahteval umik ameriških sil, čeprav se je vojna nadaljevala še več let.

Dve leti pozneje, leta 1973, so zakonodajalci sprejeli resolucijo o vojnih pooblastilih, katere namen je bil, "uresničiti namen snovalcev ustave ZDA in zagotoviti, da se bo pri napotitvi oboroženih sil v sovražnosti upoštevala skupna presoja kongresa in predsednika".

Resolucija določa, da mora predsednik ameriške sile umakniti v 60 dneh po tem, ko kongres obvesti o novi vojaški akciji, razen če kongres razglasi vojno ali odobri uporabo sile. Predsednik lahko rok enkrat podaljša še za dodatnih 30 dni.

Trump je dejal, da bi se operacija proti Iranu lahko končala v petih tednih, kar pomeni, da bi bila še vedno znotraj 60-dnevnega roka. Kljub temu gre za daleč najobsežnejšo vojaško operacijo, izvedeno brez izrecne odobritve kongresa za uporabo sile.

V obdobju "vojne proti terorizmu" ni bilo razglašene vojne

V letih po terorističnih napadih 11. septembra je bilo posvetovanj s kongresom glede vojaških akcij vse manj. Pooblastilo za uporabo sile (AUMF) v boju proti terorizmu, sprejeto po napadih, je napisano tako splošno, da so ga predsedniki obeh strank uporabljali kot podlago za vojaške operacije po vsem svetu.

V enem od bolj odmevnih primerov je kongres tri leta zavračal prošnjo predsednika Baracka Obame za odobritev uporabe vojaške sile. Kljub temu je njegova administracija že izvajala bombardiranje položajev Islamske države (ISIS) v Siriji.

Kot je poročal novinar CNN Jeremy Herb, so republikanci nasprotovali novemu AUMF, ker niso želeli omejevati vojaških možnosti vrhovnega poveljnika, ne za Obamo ne za katerega koli prihodnjega ameriškega predsednika. "Ni razloga, da bi mu dali manj pooblastil, kot jih ima danes. Kar pa je pravzaprav tisto, za kar nas prosi," je takrat dejal predsednik predstavniškega doma John Boehner.

Trumpovi zavezniki menijo, da mu ni treba nikogar prositi za dovoljenje

Tudi danes se zdi malo verjetno, da bi republikanska večina v predstavniškem domu in senatu poskušala uveljaviti kakršenkoli nadzor nad Trumpom.

Republikanski senator iz Alabame Tommy Tuberville je konflikt brez zadržkov označil za vojno, ko je o njem govoril na televiziji NewsNation. Dejal je, da razume tudi morebitno potrebo po napotitvi kopenskih enot.

"To ni vaša demokratska vojna," je dejal. "To je vojna predsednika Trumpa in vanjo ne vstopa zato, da bi bil politično korekten. Vstopa zato, da najprej zaščiti Američane, nato pa še naše zaveznike in ljudi po svetu."

Ko ga je pozneje novinar CNN Manu Raju vprašal o pomanjkanju kongresne odobritve, pa je Tuberville svoje besede nekoliko omilil. "Tega ne bi imenoval vojna, ampak konflikt, ki bi moral biti zelo kratek in preprost, če se lahko tako izrazim," je dejal.

Raju je o tem vprašal še več republikanskih poslancev. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je odgovoril: "Trenutno nismo v vojni." Dogajanje je opisal kot obrambno operacijo. "Štiri dni smo v zelo specifični, jasno opredeljeni misiji in operaciji."

**Avtor: Zachary B. Wolf/CNN