Menu Item
Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal začasno zamrznitev napovedanih carin, je Kitajsko še dodatno udaril. ZDA so za Peking uvedle še dodatne carine, ki zdaj znašajo že 125 odstotkov. S tem je trgovinska vojna, ki se je začela kot spopad Trumpa s svetom, postala dvoboj dveh velesil, ugotavlja analiza CNN.
Kar se je začelo kot zgodovinska trgovinska vojna med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in številnimi državami, se je zdaj zožilo predvsem na enega nasprotnika – Kitajsko. V sredo je Trump napovedal 90-dnevno zamrznitev uvedbe novih carin, vendar ta odločitev ne velja za Peking, proti kateremu so ZDA carine še dodatno zvišale. Kot v analizi ugotavlja novinarka CNN , to pomeni novo zaostritev v že tako napetem odnosu med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma.
Kitajska se je na ameriške ukrepe odzvala hitro in uvedla dodatne 50-odstotne carine na ameriško blago. Skupno tako dodatne kitajske dajatve znašajo že 84 odstotkov. Ameriške carine so v zgolj enem tednu poskočile s 54 na 104 odstotke in zdaj na neverjetnih 125 odstotkov. Trump je ob tem izjavil: “Kitajska si želi dogovora, le ne ve, kako naj se ga loti.”
Strokovnjaki opozarjajo, da gre za zgodovinsko prelomnico, ki bi lahko povzročila hude gospodarske posledice za obe državi, hkrati pa dodatno zaostrila njuno geopolitično rivalstvo. “Težko je poudariti pričakovane pretrese, ki jih bo to povzročilo, ne le za kitajsko gospodarstvo, ampak za ves globalni trgovinski sistem. Tudi za ZDA,” je za CNN opozoril glavni azijski ekonomist pri Economist Intelligence Unit Nick Marro.
Kitajski predsednik Ši Džinping zatrjuje, da Kitajska nima druge izbire, kot da se upre ameriškemu “enostranskemu ustrahovanju”. Peking na domačem prizorišču načrtno spodbuja nacionalistično podporo povračilnim ukrepom, kar je del strategije, ki jo je Kitajska – tiho in postopno – razvijala že od Trumpovega prvega mandata, ugotavlja analiza CNN.
Čeprav Kitajska že dolgo trdi, da si želi dialoga, je Trumpova hitra in agresivna eskalacija Pekingu zgolj potrdila, da ZDA nimajo resnega interesa za pogovore, pravijo opazovalci. Ti dodajajo, da Ši ne računa le na upor proti ukrepom ZDA, temveč želi Trumpove trgovinske pritiske izkoristiti za krepitev lastnega položaja – doma in v svetu.
“Ši je že dolgo povsem odločen, da Kitajsko čaka obdobje dolgotrajnega spopada z ZDA in njenimi zavezniki. In na to se Kitajska temeljito pripravlja,” za CNN pojasnjuje Jacob Gunter, glavni analitik za gospodarstvo pri berlinskem inštitutu Merics. Ši Džinping je sprejel izziv – in Kitajska je pripravljena na boj.”
Vojna izčrpavanja
Nejasno ostaja, ali bi Trump ukinil povračilne carine tudi za Kitajsko, če ta ne bi tako hitro odgovorila s povračilnimi ukrepi. Za Kanado, ki je prav tako uvedla povračilne ukrepe, denimo velja zamrznitev carin.
Ne glede na to pa sta zdaj Trump, ki ga je Bela hiša ta teden opisala kot človeka z “jekleno hrbtenico”, in kitajski predsednik Ši Džinping ujeta v vojno izčrpavanja, ki lahko resno ogrozi izjemno neenakomeren, a močno prepleten trgovinski odnos, vreden približno 500 milijard dolarjev, poroča CNN.
Kitajska že desetletja velja za “tovarno sveta”, kjer visoko avtomatizirane in tehnološko napredne proizvodne verige ustvarjajo vse – od gospodinjskih izdelkov in obutve do elektronike, gradbenih materialov, gospodinjskih aparatov in sončnih celic. Te tovarne so zadovoljevale povpraševanje ameriških in svetovnih potrošnikov po cenovno dostopnem blagu, a hkrati povečale trgovinski primanjkljaj ZDA – in utrdile prepričanje pri mnogih Američanih, tudi pri Trumpu, da je globalizacija odvzela ameriška delovna mesta in uničila domačo industrijo.
Zdaj ko je Trump povišal carine na več kot 125 odstotkov, bi to lahko, po nekaterih ocenah, prepolovilo kitajski izvoz v ZDA v prihodnjih letih. Veliko blaga iz Kitajske ne bo mogoče hitro nadomestiti, kar bo dvignilo cene za ameriške potrošnike – morda za več let, dokler ne bodo začele delovati nove tovarne. Po mnenju analitikov banke JP Morgan bi se lahko davki za Američane pred nadomestitvijo zvišali za približno 860 milijard dolarjev, piše CNN.
Na Kitajskem utegnejo številni dobavitelji, ki že zdaj poslujejo z zelo majhnimi maržami, zaradi novih carin popolnoma izgubiti dobiček, začel pa se bo tudi nov val prizadevanj za ustanovitev tovarn v drugih državah.
Obseg ameriških carin bi lahko, po ocenah Victorja Shiha, direktorja Centra za Kitajsko 21. stoletja na Univerzi Kalifornije v San Diegu, povzročil množično brezposelnost in val stečajev po vsej Kitajski. Medtem naj bi ameriški izvoz na Kitajsko skoraj popolnoma izginil.
“Toda Kitajska lahko takšno situacijo prenese veliko lažje kot ameriški politiki,” je za CNN dejal Shih. Deloma zato, ker se voditelji kitajske vladajoče komunistične partije ne soočajo s hitrimi odzivi volilcev in javnomnenjskimi raziskavami. “Med pandemijo so brez težav zaprli celotno gospodarstvo, povzročili nešteto trpljenja – pa ni bilo nobene politične posledice.”
“V odgovor na ameriške carine smo pripravljeni in imamo strategije. V trgovinski vojni z ZDA sodelujemo že osem let in smo si v teh spopadih nabrali bogate izkušnje,“ je bilo v ponedeljek zapisano v komentarju na prvi strani glasila komunistične partije People’s Daily.
Iz komentarja je razvidno tudi, da Peking načrtuje izredne ukrepe za spodbudo domače potrošnje, ki je tradicionalno šibka, ter druge politične ukrepe za podporo gospodarstva. “Načrti za odzivanje so dobro pripravljeni in obsežni.”
“Končni izid bo odvisen od tega, kdo bo zdržal daljšo gospodarsko vojno izčrpavanj’,” je v kolumni za državne medije ta teden zapisal ekonomist Cai Tongjuan z Renmin univerze na Kitajskem. “Kitajska ima očitno večjo prednost v smislu strateške vzdržljivosti.”
Kitajska se je na to pripravljala več let
V zadnjih tednih je Peking okrepil pogovore z državami od Evrope do jugovzhodne Azije v prizadevanjih za razširitev trgovinskega sodelovanja – in s tem tudi za oslabitev ameriškega vpliva pri zaveznikih, ocenjuje CNN. Toda Kitajska se ni začela pripravljati šele zdaj. Že prva trgovinska vojna s Trumpom in njegova kampanja proti kitajskemu tehnološkemu gigantu Huawei sta bili za Peking resno opozorilo, da bi lahko njen gospodarski vzpon hitro ogrozili, če ne bo pravočasno poskrbela za zaščitne mehanizme.
“Kitajska vlada se na ta dan pripravlja že šest let – zavedali so se, da je to realna možnost,” za CNN pravi Victor Shih. Po njegovih besedah je Peking spodbudil države k diverzifikaciji dobavnih verig in že vnaprej poskušal obvladovati nekatera domača gospodarska tveganja.
Danes je Kitajska, pravijo strokovnjaki, bistveno bolje pripravljena na širši trgovinski konflikt. V primerjavi z letom 2018 je močno okrepila trgovinske povezave z ostalim svetom, delež izvoza v ZDA pa zmanjšala z okoli petine na manj kot 15 odstotkov celotnega izvoza. Kitajski proizvajalci so poleg tega vzpostavili obsežne proizvodne obrate v tretjih državah, kot sta Vietnam in Kambodža, deloma zato, da bi izkoristili nižje ameriške dajatve in zmanjšali svojo neposredno izpostavljenost trgovinski vojni.
Kitajska je prav tako razvila dobavne verige za redke zemlje in druge pomembne minerale, nadgradila svojo proizvodno tehnologijo z umetno inteligenco in humanoidnimi roboti ter okrepila svoje zmogljivosti na področju napredne tehnologije, vključno s polprevodniki. Od lanskega leta si vlada s spremenljivim uspehom prizadeva tudi za reševanje težav, kot sta šibka potrošnja in velik dolg lokalnih oblasti.
“(Kitajske) slabosti so precejšnje, vendar so v kontekstu vsesplošnega spopada obvladljive. ZDA ne bodo mogle same spraviti kitajskega gospodarstva na rob uničenja,” je za CNN dejal Scott Kennedy, višji svetovalec pri ameriškem centru za strateške in mednarodne študije. “Kolikor si Washington tega noče priznati – ko Kitajska reče, da je gospodarsko ni mogoče zadržati, ima prav.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje