Menu Item
Na grškem otoku Santorin so v 14 dneh zabeležili več kot 4.000 potresov, najmočnejšega z magnitudo 5,3 v ponedeljek. Zakaj se tla na tem turistično izjemno priljubljenem otoku tako pogosto tresejo? Kot je za N1 pojasnil seizmolog z agencije za okolje dr. Gregor Rajh, sta za to možna dva razloga.
Idilični otok Santorin s čudovitimi plažami in prepoznavno (tradicionalno) arhitekturo stavb v belo-modri kombinaciji velja za biser Grčije, ki na leto privabi več milijonov turistov z vsega sveta.
V zadnjih 14 dneh pa je območje približno 25 kilometrov severovzhodno od otoka, po besedah seizmologa Agencije RS za okolje (Arso) dr. Gregorja Rajha, streslo več kot 4.000 potresov. Najmočnejši potres magnitude 5,3 so zabeležili v ponedeljek zvečer. Zaradi niza potresnih sunkov je otok zapustilo več tisoč ljudi, med drugim tudi turisti.
Zakaj se tla na Santorinu v zadnjem času tako pogosto tresejo? Da bi razumeli seizmološke razmere, je treba najprej pojasniti geološke značilnosti območja. Santorin namreč leži na vulkanskem loku – za območjem tonjenja afriške tektonske plošče pod egejsko ploščo. Seizmična aktivnost v tej regiji zato ni nič presenetljivega.
Razloga za nastanek t. i. potresnih rojev, kot jim rečejo strokovnjaki, sta po pojasnilih Rajha dva. “Imamo dva možna mehanizma nastanka potresnih rojev. Eden je tektonski, torej gre za neko počasno sproščanje napetosti v Zemljini skorji. Drugi mehanizem za nastanek takšnih potresov je lahko vulkanska dejavnost,” je za N1 dejal. Za zdaj strokovnjaki, tako seizmolog Rajh, še nobenega od omenjenih scenarijev niso potrdili.
“Potresi magnitude 5 na tem območju niso posebej nevarni”
Potresna dejavnost se sicer ne dogaja točno pod Santorinom, ki velja za ognjenik in ima tudi obliko vulkanske kaldere, ampak nastaja na območju med otokoma Santorin in Amorgos v Egejskem morju. “Za zdaj se raziskovalci nagibajo k možnosti tektonskega izvora potresne dejavnosti,” je pojasnil Rajh.
Čeprav je številčnost potresov v zadnjih dneh ogromna, njihovi učinki za zdaj niso bili veliki. Večina potresov je bila magnitude okoli 3. “Potresi magnitude 5 na tem območju tudi niso posebej nevarni, saj se dogajajo stran od otokov in dovolj globoko v Zemljini skorji. Če se bodo razmere postopoma začele umirjati, potem neke velike škode ne bo,” je izpostavil sogovornik.
V prihodnjih dneh bosta, glede na pretekle izkušnje, tako možna dva scenarija. Lahko se potresna dejavnost umiri oziroma izzveni, lahko pa se zgodi večji potres. Tako so denimo leta 1956 potresi magnitud 7,7 in 7,2 in cunamiji, ki so sledili, povzročili številne smrtne žrtve in hudo škodo v regiji.
Strokovnjaki sicer ne razumejo čisto povsem, zakaj je potresna dejavnost na tem območju tako intenzivna, saj razmere natančneje preučujejo šele zadnjih nekaj desetletij. “To širše območje je pod udari potresov že več milijonov let, torej veliko preden smo začeli instrumentalno opazovati potrese. Seizmologom tako manjkajo podrobnejše informacije, ki bi dovolj dobro pojasnile mehanizme za njihov nastanek,” je dodal Rajh.
Morda pa bodo strokovnjaki odgovore na neodgovorjena vprašanja dobili v prihodnje. Nemški seizmologi so namreč skupaj z grškimi kolegi na morsko dno namestili seizmografe, da bi prišli čim bližje roju potresov ter ugotovili, za kaj točno gre.
“Poskušali bodo dobiti natančno lokacijo potresov in same oblike rojev,” je dodal Rajh. Pomembne podatke o dogajanju bi lahko raziskovalci dobili tudi iz podatkov naprednega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS), vendar jim za zdaj na morskem dnu še ni uspelo postaviti tovrstnih postaj.
Medtem pa so zaradi potresne dejavnosti grške oblasti iz strahu pred še močnejšim potresom na otoku Santorin razglasili izredne razmere. Grški seizmologi so namreč napovedali, da se bo potresna aktivnost na območju nadaljevala večino ali celo ves februar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje