Zakaj so Francozi znova na ulicah in kaj Slovencem svetuje zunanje ministrstvo?

Pariz (Foto: Nacho Doce /REUTERS)

Nasilna smrt še ne polnoletnega Nahela, ki ga je policist v Franciji ustrelil med kontrolo prometa, je znova opozorila na prevečkrat prezrti rasizem, ki sistemsko prežema francosko policijo. Po najstnikovi smrti so ulice francoskih predmestij zavzeli (mladi) protestniki, ki povzročajo izgrede. Kaj očitajo oblastem? In kaj slovenskim državljanom, ki jih je v času počitnic v Franciji več, svetuje slovensko zunanje ministrstvo?

Smrt 17-letnega Nahela M., ki ga je ustrelil francoski policist, in nemiri, ki so sledili najstnikovi smrti, so na plan znova prinesli vprašanja in težave, ki bi jih francoske oblaste morale nasloviti že pred desetletji, a jih do danes še niso. Francosko družbo namreč prežemajo velike razlike med najrevnejšimi in tistimi, ki si lahko privoščijo dostojno življenje, ter tudi rasizem oziroma diskriminacija.

Nahela, najstnika alžirsko-maroških korenin, je policist v pariškem predmestju Nanterre med kontrolo prometa ustrelil minuli torek, torej pred tednom dni. Policist je zdaj v priporu, vendar trdi, da je na 17-letnika streljal, da bi se izognili nevarnosti. Ulica medtem pravi drugače: ljudje, večinoma mladi – po besedah francoskega notranjega ministra Geralda Darmanina v soboto je povprečna starost aretiranih 17 let – na probleme francoske družbe, za katere menijo, da so privedle do smrti Nahela, opozarjajo zelo “odločno”, povzročajo izgrede. V mestih po Franciji, kot so Pariz, Strasbourg, Marseille in Nica so zažigali avtomobile, plenili in uničevali trgovine, njihova tarča pa so bile tudi občinske in druge zgradbe.

Od leta 2020 je v Franciji nasilne smrti med policijsko kontrolo prometa umrlo 21 ljudi. Med žrtvami so prevladovali temnopolti oziroma ljudje arabskih korenin, navaja britanski Guardian.

Protestniki oziroma izgredniki so dejavni v revnih (delavskih) predmestjih, kjer živijo tudi priseljenci, a se je nasilje nekajkrat preselilo tudi na lokacije, ki so turistično obiskane, kot so pariške Elizejske poljane, navaja tiskovna agencija Reuters. Policija je zoper njih uporabila solzivec, aretiranih je bilo več sto ljudi (samo v petek 1.300). “Tukajšnji mladi ljudje verjamejo, da so v vojni. To vidijo kot vojno proti sistemu. Ta vojna ni le proti policiji, temveč gre dlje, če ne tega ne bi opazovali po vsej Franciji,” je za Guardian komentiral 40-letni prebivalec pariškega predmestja Nanterre. Mladi se po njegovih besedah počutijo diskriminirane in prezrte.

Protesti in izgredi, ki te dni pretresajo Francijo, po ocenah analitikov spominjajo na tritedenske izgrede v predmestjih Pariza in drugih francoskih večjih mestih leta 2005, ki so sledili smrti dveh od treh najstnikov, ki so se pred policijo skrili v električno postajo.

Zaradi kriznih razmer na francoskih ulicah je francoski predsednik Emmanuel Macron predčasno zapustil vrh voditeljev Evropske unije, ki je potekal v četrtek in petek. Odpovedal je tudi obisk v Nemčiji, ki bi se moral začeti v nedeljo, nemški kancler Olaf Scholz pa je sporočil, da v Berlinu “zaskrbljeno” spremljajo razvoj dogodkov v Franciji, navaja Reuters.

Emmanuel Macron (Michel Euler/REUTERS)

Res je, da je bila sprožilec tokratnih nemirov v Franciji nasilna smrt 17-letnika, a vzrok, zaradi katerega so se ljudje podali na ulice, je že dalj časa zelo dobro znan – to je sistemski rasizem policije, ki se poleg tega sooča tudi z obtožbami na račun prekomerne uporabe sile oziroma brutalnosti (pri zatiranju protestov). Da je rasizem v policiji sistemski problem, pristojni zanikajo in pravijo, da beležijo le posamezne, izolirane primere rasističnega delovanja.

Številke medtem pripovedujejo drugačno plat zgodbe. Po podatkih študije neodvisne organizacije Rights Defenders, ki deluje na področju človekovih pravic, je verjetnost, da bo policija ustavila mlade, ki so temne polti oziroma so Arabci, dvajsetkrat večja, kot da bo ustavila njihove vrstnike, navaja Reuters. Med organizacijami, ki so kritične do dela francoske policije, pa je tudi Amnesty International. Ta je policijo v Franciji obtožila, da ukrepa glede na etnično pripadnost ljudi, in predlagala sistemske reforme, ki bi naslovile diskriminacijo.

Da je rasizem v Franciji problem, je v petek opozoril tudi Urad Združenih narodov za človekove pravice. Kot je sporočil, so razmere v Franciji zaskrbljujoče, francosko vlado pa je pozval, naj ukrepa zoper rasno diskriminacijo.

“Kar ostaja nespremenjeno, je zavračanje političnih oblasti, da bi ukrepale pri enem od dejavnikov tega eksplozivnega koktajla: policiji,” je na Twitterju zapisal zgodovinar Cedric Mas, ki ga povzema povzema Reuters. Kot je opozoril, so izgredi v ZDA in Veliki Britaniji vodili do velikih reform v policiji. “Pa v Franciji? Nič se ni spremenilo v zadnjih 40 letih.”

Izgredi, ki te dni prežemajo Francijo, za oblasti predsednika Macrona, predstavljajo najhujšo krizo po protestnih tako imenovanih rumenih jopičev, ki so Francijo pretresali v letih 2018 in 2019. Nedavno se je Macron z nezadovoljstvom množic soočil tudi zaradi pokojninske reforme, ki ji je tudi na ulicah francoskih mest nasprotovale množice.

Foto: Juan Medina/REUTERS

Kako slabo francoski predsednik razume razmere, s katerimi se soočajo (naj)revnejši Francozi, je denimo pokazal pred dnevi, ko je obiskal mesto Marseille. Ženski, ki mu je potožila, da njen brezposelni sin ne najde dela, je dejal, da lahko, če bi delal kot natakar, službo v tem mestu nemudoma najde. Več o interakciji oziroma Macronovi izjavi, ki je sprožila nemalo zgražanja, v prispevku Macron materi brezposelnega sina svetoval, kako naj ta hitro najde delo.

Kaj Slovencem svetuje ministrstvo za zunanje in evropske zadeve?

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) slovenskim državljanom zaradi protestov in nemirov v Franciji še naprej svetujejo dodatno previdnost, spremljanje objav medijev in navodil uradnih organov. “Ker natančnega območja nemirov zaradi velikosti Francije in velikosti francoskih mest ni mogoče napovedati, slovenskim državljanom svetujemo tudi, da se izogibajo krajem, kjer se zbira večje število ljudi,” so na MZEZ zapisali v odgovoru na naša novinarska vprašanja. Pri tem so opozorili, da avtobusi in tramvaji do preklica obratujejo le do 21. ure.

Podatkov o tem, koliko slovenskih državljanov je trenutno v Parizu ali Franciji, na MZEZ ne zbirajo, je pa, kot so zapisali, “zaradi počitniškega obdobja turistov iz Slovenije v Franciji in Parizu več kot običajno”. Na MZEZ prav tako niso obveščeni, da bi se kateri od slovenskih državljanov zaradi nemirov v Franciji znašel v težavah.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.