Ameriško vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za blokado zakona, ki prepoveduje splav po šestih tednih po zanositvi. Gre za enega najstrožjih tovrstnih zakonov v državi, ki bo, kot kaže, obveljal.
Vrhovno sodišče v ZDA je pozno v sredo zavrnilo izredno zahtevo za blokado nedavno sprejetega zakona, ki pretresa javnost.
Zakon, ki je začel veljati v sredo, namreč prepoveduje splav po šestih tednih po zanositvi, obenem pa dovoljuje zasebnim državljanom, da vložijo civilne tožbe zoper vsakogar, ki pomaga nosečnici opraviti splav v nasprotju s prepovedjo. Odločitev sodišča pa pomeni, da bo zakon, ki velja za enega najstrožjih v državi, obveljal.
Sodišče, kamor so se z izredno zahtevo za ustavitev zakona v ponedeljek obrnili zagovorniki pravice do umetne prekinitve nosečnosti, ni odločalo o ustavnosti zakona, temveč se je v odločitvi sklicevalo na “kompleksna in nova predhodna postopkovna vprašanja”.
Zakon “očitno neustaven”
Odločitev so sodniki sprejeli s petimi glasovi proti štirim. Za so glasovali tudi trije sodniki, ki jih je imenoval nekdanji predsednik Donald Trump, ki je tako v času svojega mandata utrdil večinsko konservativno usmeritev sodišča s šestimi sodniki proti trem.
Skupaj s trojico liberalnih sodnikov je naklonjenost blokadi zakona, medtem ko bi izvajali temeljit pregled, izrazil še sodnik John Roberts. Liberalna sodnica Sonia Sotomayor je medtem odločitev sodišča označila za šokantno, češ da so se njeni kolegi odločili “zakopati glavo v pesek” glede “očitno neustavnega zakona, ki ženskam prepoveduje izvrševanje njihovih ustavnih pravic”.
Zakon, ki je v Teksasu začel veljati v sredo, prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti v trenutku, ko se zazna srčni utrip zarodka, kar je po navadi približno šest tednov po zanositvi. Posebnost zakona je njegovo uveljavljanje, ki sloni na zasebnih tožbah državljanov.
V primeru uspešne tožbe 10 tisoč dolarjev
Država Teksas ne bo preganjala tistih, ki opravljajo umetno prekinitev nosečnosti ali pomagajo ženskam pri tem, ampak omogoča zasebnim državljanom, da vlagajo civilne tožbe in v primeru uspeha dobijo najmanj 10 tisoč dolarjev. Zakon je sestavljen tako, da ga je pravno težko spodnesti. Pravno tehnično namreč ni jasno, kdo bo zaradi njega trpel škodo.
V ZDA je še najmanj 12 republikanskih držav, ki so sprejele zakone za omejevanje pravice do splava, vendar pa so vsi trenutno blokirani na zveznih sodiščih. Le teksaškemu se je uspelo izmuzniti blokadi zaradi načina njegove uveljavitve.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!