Menu Item
Zakonci in partnerji evropskih voditeljev so v Zagrebu govorili o debelosti pri otrocih. Ta postaja vse resnejši problem, saj bo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Evropi čez 12 let živelo 28 milijonov predebelih otrok. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi soprog predsednice Aleš Musar, so udeleženci poudarili pomen države, ki bi se morala več ukvarjati s strukturnimi rešitvami.
Debelost pri otrocih je eden največjih izzivov javnega zdravstva, so ocenili udeleženci današnjega vrha zakoncev evropskih voditeljev o tej problematiki v Zagrebu. Srečanja se udeležuje tudi soprog slovenske predsednice Aleš Musar.
Gostitelja vrha, soproga hrvaškega predsednika Sanja Musić Milanović in izvršni direktor evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Robb Butler, sta ob začetku srečanja izpostavila, da v Evropi s čezmerno telesno težo ali debelostjo živi vsak tretji šolar.
Trenutne ocene po besedah Butlerja kažejo, da bo v Evropi čez 12 let živelo 28 milijonov predebelih otrok, do leta 2035 pa bo ta epidemija, ki bi jo lahko preprečili, evropsko družbo zaradi zdravstvenih stroškov in manjše produktivnosti predvidoma stala 800 milijonov dolarjev.
Musić Milanović, sicer tudi priznana epidemiologinja, je poudarila, da se morajo države pri reševanju tega vprašanja odmakniti od individualnega pristopa in se več ukvarjati s strukturnimi rešitvami.
Na Hrvaškem ima težave s čezmerno telesno težo ali debelostjo okoli 35 odstotkov otrok in 65 odstotkov odraslih, s čimer se Hrvati po debelosti uvrščajo v sam vrh med državami Evropske unije. Zdravljenje bolezni, povezanih z debelostjo, državo stane 1,7 milijarde evrov.
“Debelost ni izbira, to je normalen odgovor osebe na nenormalne okoliščine,” je ocenila Musić Milanović in spomnila na negativne gospodarske učinke debelosti. Izpostavila je, da Hrvaška zaradi nje porabi od pet do sedem odstotkov državnega proračuna. “Če bi bila ministrica za finance, bi denar vložila v preprečevanje debelosti,” je še dejala.
Na resnost problematike debelosti pri otrocih je na vrhu opozorila tudi španska kraljica Letizia. “Tukaj smo danes zaradi te resničnosti in tudi zato, ker niti ena članica regije trenutno ni na pravi poti, da bi do leta 2025 ustavila porast debelosti,” je izjavila.
Ocenila je tudi, da trenutne epidemije ne moremo razložiti z običajno formulo “kalorije noter, kalorije ven”. “Zaradi kompleksnosti, ki jo opisuje znanstvena skupnost, se moramo sklicevati na družbene, okoljske in gospodarske dejavnike,” je pojasnila in spomnila na vzroke debelosti pri otrocih. To so po navedbah WHO, med drugim pomanjkanje ali odsotnost dojenja, nezdravi dopolnilni obroki, obilje poceni nezdrave hrane na lokalni ravni, obsežno oglaševanje in dostopnost nezdrave hrane, slaba kakovost šolske prehrane, omejene možnosti za telesno dejavnost ter nizka zdravstvena pismenost.
Soprog slovenske predsednice Aleš Musar je v Zagreb sicer prispel že v torek. Na Trgu Evrope si je ogledal stojnice ob evropskem letu veščin, kjer je Slovenijo predstavljal Šolski center Novo mesto, sodeloval pa je tudi na bralnem maratonu v organizaciji slovenskega veleposlaništva in Madžarskega kulturnega centra – Lisztovega inštituta v Zagrebu.
Ker do zdaj ni bilo storjeno dovolj za reševanje problematike otroške debelosti, so se zakonci evropskih voditeljev zavzeli, da bi vrh postavil temelje za koordinirano delovanje za zaustavitev naraščanja debelosti pri otrocih.
Zagrebška deklaracija: debelost družben problem
Na vrhu so sprejeli tudi Zagrebško deklaracijo, v kateri so pozvali k ustanovitvi evropske mreže za preprečevanje debelosti pri otrocih. V deklaraciji so poudarili, da je debelost družben problem. Zavezali so se tudi, da bodo vložili posamezne in skupne napore za odpravljanje ovir ter spodbujali sodelovanje z vsemi ustreznimi oblikovalci politik, ki lahko vplivajo na ukrepe v zvezi s preprečevanjem debelosti otrok.
Slovenija bo na osnovi razprav s strokovnjaki in danes sprejete deklaracije oblikovala svoja priporočila glede preprečevanja debelosti pri otrocih, je danes v Zagrebu napovedal soprog predsednice Musar.
“Vsi, ki smo dobili vabilo na vrh, smo ga vzeli zelo resno, ker je otroška debelost problem, ki je v zadnjih letih postal bolj resen tako zaradi let pandemije covida-19 kot zaradi zmanjšane telesne dejavnosti,” je ob koncu vrha povedal Musar.
Pojasnil je, da je pred srečanjem zato prosil vse relevantne strokovnjake v Sloveniji za pomoč pri pripravi na vrh. “Konec marca smo imeli prvo srečanje, kjer so strokovnjaki predstavili svoje poglede na ukrepe, ki jih v Sloveniji že imamo. Na osnovi tega srečanja smo nato pripravili seznam ukrepov, ki jih moramo ohraniti, in ukrepov, ki bi jih bilo v tem kontekstu treba še uvesti,” je dodal.
Napovedal je, da bo na osnovi razprave iz marca in današnje razprave v Zagrebu pa tudi na osnovi danes sprejete deklaracije v četrtek v Ljubljani sledilo drugo srečanje strokovnjakov. Na njem bodo oblikovali priporočila za Slovenijo, ki bodo izhajala tako iz deklaracije kot iz specifičnega položaja Slovenije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje