"Zakonska ločitev" Evrope in ZDA je neizbežna. Kako naprej?

Vrnitev Donalda Trumpa v Ovalno pisarno Bele hiše je v zadnjem letu razgalila številne napetosti med njegovo administracijo in evropskimi zaveznicami.

Če so se v nekaterih evropskih državah razveselili njegovega povratka na čelo ZDA, pa zdaj, ko je številnim evropskim državam zagrozil z uvedbo carin, ker mu skušajo preprečiti prevzem Grenlandije, menijo, da je Trump prestopil mejo. Kot poroča bruseljski Politico, je "zakonska ločitev med ZDA in Evropo zdaj neizogibna".

Med evropskimi uradniki in diplomati ne manjka ocen, da je Trumpovo hitenje k aneksaciji Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, "povsem noro" in da ga je k temu spodbudila tudi vojaška operacija v Venezueli, ko so ZDA zajele tamkajšnjega predsednika Nicolasa Madura in ga privedle v New York na sojenje.

Trumpove grožnje, da bo proti osmerici držav, ki so na Grenlandijo poslale svoje vojake ali vojaške častnike, uvedel 10-odstotne carine, si po mnenju bruseljskih uradnikov zasluži "najostrejši odziv", saj je ameriški predsednik izvedel "neizzvan napad na zaveznike onkraj Atlantika".

Evropa si mora naliti čistega vina

"Mislim, da je naredil korak preveč. Evropa je sicer velikokrat deležna kritik, da je prešibka in da Trumpu preveč popušča. To sicer do neke mere drži, a vendarle obstajajo neke meje," je za Politico dejal neimenovan evropski diplomat.

Tako v Bruslju prevladuje tudi mnenje, da si je treba naliti čistega vina – ZDA pod Trumpom niso več zanesljive trgovinske partnerice EU, še manj pa varnostne zaveznice, zaradi tega pa je treba nujno najti nove usmeritve.

"Prišlo je do premika v ameriški politiki, v marsikaterem pogledu bo ta premik tudi dolgoročen. Čakanje, da se zadeve same od sebe spremenijo, ni rešitev. Potrebujemo urejeno in usklajeno tranzicijo v novo realnost," je za Politico dejal eden od bruseljskih uradnikov.

Usklajevanja in razprave o tem vprašanju so se že začela, nekateri analitiki pa opozarjajo, da če ne bo prišlo do radikalnega preobrata v pristopu ZDA, bo proces rezultiral v temeljitem preoblikovanju Zahoda in globalnega ravnovesja moči.

Posledice "ločitve" bi občutili obe strani

Na evropskih tleh bi bile posledice predvsem na področju gospodarstva, obstajala bi večja varnostna tveganja, na drugi strani Atlantika pa bi ZDA to ločitev čutile predvsem v omejenem dostopu do logistične podpore, letališč in vojaških baz v Evropi. Posledično pa bi to oslabilo ameriško projekcijo moči v Afriki in Bližnjem vzhodu.

Še preden bi prišlo do morebitne ločitve med evropskimi zaveznicami in ZDA, pa se nekateri sprašujejo, kakšno bi bilo življenje po takšnem razhodu. Tako je pogosto slišati, da bi bil ta precej boleč, saj bi pomenil konec 80-letnega obdobja miroljubnega sodelovanja, medsebojne podpore in trgovinskega sodelovanja. Zelo verjetno pa bi bila zapečatena tudi usoda zveze Nato v trenutni obliki.

Številne vlade evropskih držav tako v zadnjih dneh iščejo načine, kako bi skrhane odnose skušali rešiti, za mnoge pa prihodnost evropskih zaveznic brez ZDA ni več nekaj nepredstavljivega.

Evropske države, tudi tiste izven EU, kot na primer Združeno kraljestvo ali Norveška, so večji del prvega leta Trumpovega drugega mandata sodelovale v vse bolj učinkovitejši skupini, ki že zdaj deluje brez ZDA – t. i. koaliciji voljnih za pomoč Ukrajini.

Klepetalnica koalicije voljnih

Varnostni svetovalci iz 35 držav se redno srečujejo in sestankujejo ter iščejo večstranske rešitve v svetu, kjer je pogosto prav ameriški predsednik del problema. Po besedah poznavalcev je zaupanje znotraj skupine zelo veliko, ob tem pa voditelji držav ostajajo v stikih tudi izven srečanj, in sicer preko aplikacij za pošiljanje sporočil.

Tako naj bi med drugim obstajal skupinski pogovor v eni od takšnih aplikacij, v kateri so francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, britanski premier Keir Starmer, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, finski premier Alexander Stubb in italijanska premierka Giorgia Meloni.

Kot poroča Politico, je takšen neuradni način komunikacije postal stalnica med evropskimi voditelji, predvsem takrat, ko Donald Trump stori kaj nepredvidljivega ali nevarnega.

"Ko se zadeve zelo hitro odvijajo, je težko sproti usklajevati odzive. Ta skupina je pri tem res učinkovita. Pove pa tudi veliko o osebnih odnosih med voditelji in o tem, kako pomembna je gradnja iskrenih odnosov," je za omenjeni bruseljski portal dejal eden od dobro obveščenih sogovornikov.

Pristop omenjene skupine je bil doslej bolj ali manj zadržan, saj se niso neposredno odzivali na Trumpove provokacije, temveč so predvsem odgovarjali z dejanskimi političnimi dejanji. Tako so na primer oblikovali okvirni načrt varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi vključevali tudi ZDA, čeprav je to Trump sprva zavrnil.

Trump s svojo nepredvidljivostjo povezal evropske voditelje

A nedavne Trumpove grožnje in napovedi o priključitvi Grenlandije k ZDA so sodu izbile dno. Zadržanost so evropski voditelji zamenjali z veliko bolj neposrednimi odzivi, predvsem v primeru uvedbe carin. Celo običajno zadržani Keir Starmer je Trumpove napovedi označil za napačne, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je šel še korak dlje in omenil možnost aktivacije evropskega instrumenta proti prisili oziroma t. i. trgovinske bazuke.

"Koalicija voljnih je bila v osnovi ustanovljena z namenom pomoči Ukrajini. A zgradile so se močne vezi med ključnimi ljudmi v Evropi," je dodal eden od sogovornikov za Politico.

Mogoče je slišati tudi razmišljanja, da bi format koalicije voljnih postal osnova za novo zavezništvo na področju varnosti, če bi prišlo do zasuka, ko ZDA več ne bi z obrambo pomagale Evropi. Nova ureditev sicer ne bi izključevala sodelovanja z ZDA, a nanj tudi ne bi več neposredno in samoumevno računala.

Ker je v skupini tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, Ukrajina pa je zaradi skoraj štiri leta trajajoče vojne najbolj militarizirana evropska država, ki se je precej prilagodila na moderni način vojskovanja in ima utečeno napredno ter hitro proizvodnjo dronov, bi lahko to predstavljalo pomemben premik v smer novega zavezništva.

Je na vidiku tudi novo obrambno zavezništvo?

Čeprav se o tem, da mora Evropa za obrambo lastne celine storiti več, govori že vse od Trumpove vrnitve v Belo hišo, so v zadnjih dneh v Bruslju na plano prišli prvi konkretnejši načrti glede tega vprašanja.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je med drugim predlagal ustanovitev evropske vojske s 100.000 vojaki, oživil pa je tudi idejo o Evropskem varnostnem svetu, ki bi imel 12 članic, vključno z Združenim kraljestvom.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v ožjih krogih že predstavila novo evropsko varnostno strategijo, čeprav podrobnosti, kaj naj bi vključevala, še ni.

Evropski voditelji se bodo v četrtek srečali na izrednem vrhu EU, kjer bodo usklajevali predvsem odgovor na Trumpove grožnje glede uvedbe carin, bo pa verjetno razprava segala še precej širše.

Von der Leyen je v nedeljo po pogovorih z Merzem, Macronom, Starmerjem in generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem dejala, da bodo Evropejci "odločno branili Grenlandijo" na principu evropske solidarnosti.