Menu Item
Antarktiko, najhladnejši kraj na Zemlji, so v zadnjih letih zajeli ekstremni vročinski pojavi. Sicer zaledenela celina vse hitreje zeleni. Kaj to pomeni za planet in kakšen bo vpliv izginjanja ledu?
Podnebni in okoljski znanstveniki v novi študiji ugotavljajo, da nekateri deli Antarktike skrb vzbujajoče hitro zelenijo. Izginjanje ledu pripisujejo ekstremnim vročinskim pojavom.
Pri pregledu stanja na Antarktiki so si pomagali s satelitskimi posnetki in drugimi podatki, nato pa analizirali pojavnost rastlinstva. Ob tem so se osredotočali predvsem na spremembe na Antarktičnem polotoku, ki se razteza do konice Južne Amerike in se segreva hitreje od svetovnega povprečja, povzema CNN.
Ugotovili so, da se je rastlinski svet v tem surovem in neizprosnem okolju v zadnjih štirih desetletjih povečal za več kot desetkrat. Natančneje: leta 1986 je rastlinstvo prekrivalo približno 0,6 odstotka kvadratnega kilometra Antarktičnega polotoka, leta 2021 pa je skupni obseg vegetacije na otoku meril že približno osem kvadratnih kilometrov. Med rastlinami prevladujejo mahovi, so tudi zapisali v študiji, ki je bila v petek objavljena v znanstveni reviji Nature Geoscience.
A ne le, da je na Antarktiki več rastlinstva, zeleni pas se tudi vse hitreje širi. Med letoma 2016 in 2021 se je hitrost zelenenja območja povečala za približno 30 odstotkov. “Naše ugotovitve potrjujejo, da vplivi podnebnih sprememb nimajo meja,” je za CNN povedal avtor študije in okoljski znanstvenik na Univerzi v Exetru Thomas Roland.
Ekstremna vročina na najhladnejšem kraju na planetu
Antarktiko, ki je najhladnejši kraj na Zemlji, so v zadnjem času zajeli ekstremni vročinski dogodki. Letos poleti so denimo na celini izmerili rekordni vročinski val – v sredini julija so se temperature dvignile tudi 10 stopinj Celzija nad povprečje.
Marca leta 2022 je bilo še bolj vroče, takrat so namreč na celini izmerili 21 stopinj Celzija nad običajno temperaturo. To je bil tudi najbolj ekstremen temperaturni odklon, ki so ga kadarkoli izmerili v tem delu planeta.
Ker onesnaževanje s fosilnimi gorivi še naprej segreva svet, se bo Antarktika še naprej segrevala, to ozelenjevanje pa se bo po napovedih znanstvenikov verjetno le še pospešilo, piše CNN.
To bi lahko predstavljalo težavo. Z zelenenjem polotoka in segrevanjem ozračja namreč obstaja verjetnost, da na celini uspevajo invazivne vrste. Te bi lahko ogrozile avtohtone živali. “Deli rastlin zlahka pridejo na Antarktični polotok na čevljih ali opremi turistov in raziskovalcev ali pa po bolj tradicionalnih poteh, na primer s pticami selivkami ali vetrom. Jasno je, da obstaja tveganje,” je komentiral Roland.
Ozelenitev Antarktike bi lahko prinesla širše spremembe. Zaledeneli otok namreč s svojo belo barvo odbija sončno svetlobo, izginjanje ledu pa bi sposobnost odboja sončnega sevanja zmanjšala. Segrela se ne bi samo Antarktika, ampak celotni planet.
Izredni profesor fiziološke ekologije pri Škotskem združenju za morsko znanost ter strokovnjak za ekologijo polarnih rastlin in mikrobov Matthew Davey meni, da študija prinaša pomemben napredek pri razumevanju rastlinskega življenja na hladni celini. Čeprav je povečanje rastlinskega sveta v okvirih celotne celine zelo majhno, pa nakazuje na nov trend, je tudi komentiral.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje