Menu Item
Ženski na Norveškem sta po skoraj 60 letih izvedeli, da so ju ob rojstvu zamenjali. Zdaj skupaj z eno od mater tožita državo.
Leta 1956 je Norvežanka v zasebni bolnišnici rodila deklico. Sedem dni pozneje se je z otrokom vrnila domov.
Ko so dojenčici zrasli temni kodri, je Karen Rafteseth Dokken domnevala, da je to podedovala po moževi materi. Trajalo je skoraj šest desetletij, da je odkrila pravi razlog, zakaj ji hčerka ni podobna: ob rojstvu so jo v porodnišnici pomotoma zamenjali z drugo dojenčico. Hčerka Mona, ki jo je vzgajala vse življenje, ni bila njen biološki otrok.
Otroka, ki sta danes 59-letni ženski, zdaj skupaj s Karen tožita državo in občino. V svoji tožbi trdijo, da so jim bile kršene človekove pravice, saj so oblasti odkrile napako, ko sta bili ženski še najstnici, in jo prikrile. Trdijo še, da so norveški organi kršili njihovo pravico do družinskega življenja, ter zahtevajo opravičilo in odškodnino.
Rafteseth Dokken, ki je danes stara 78 let, je po poročanju norveške radiotelevizije v solzah opisovala, kako je po dolgih letih izvedela, da je domov odšla z napačnim otrokom. “Nikoli si nisem mislila, da Mona ni moja hči. Ime je dobila po moji materi,” je dejala na sodišču.
Mona je za AP povedala, da se je med odraščanjem vedno počutila, kot da tja ne spada. Ta občutek jo je leta 2021 spodbudil, da je opravila DNK test, ki je pokazal, da ni biološka hči ljudi, ki so jo vzgajali. A ženska, ki je vzgajala drugega otroka, je to vedela že veliko prej. Rutinski krvni test leta 1981 je pokazal, da deklica Linda Karin Risvik Gotaas z njo ni v biološkem sorodstvu. Norveški zdravstveni organi so bili o zamenjavi obveščeni leta 1985, vendar o tem niso obvestili drugih vpletenih.
Obe ženski, ki sta bili zamenjani ob rojstvu, sta v intervjujih povedali, da je bila novica zanju šok, a da so se obenem nekatere stvari postavile na svoje mesto in pojasnile, zakaj sta bili tako drugačni od svojih staršev.
Odvetnica Kristine Aarre Haanes, ki zastopa Mono, je dejala, da je država vsa ta leta kršila njeno pravico do njene lastne identitete. Resnico bi lahko izvedela, ko je bila mlada, vendar je vse prišlo na dan šele, ko je bila stara 57 let. “Njen biološki oče je umrl. Z biološko materjo nima stikov,” je dodala Aarre Haanes.
Okoliščine zamenjave v bolnišnici Eggesboenes leta 1965 so nejasne, po poročanju NRK pa naj bi bilo v petdesetih in šestdesetih letih takih primerov več. Takrat so bili dojenčki skupaj v eni sobi, njihove matere pa so počivale v ločenih sobah. Iz poročil je razvidno, da so bile v drugih primerih napake odkrite, preden so dojenčki odšli domov k napačni družini.
Na norveškem ministrstvu za zdravje in oskrbo so za AP dejali, da drugih primerov ni in da ne bodo odprli preiskave.
Asgeir Nygaard, ki na sodišču zastopa državo, trdi, da se je zamenjava zgodila v zasebni ustanovi in da zdravstveni direktorat ni imel pooblastil, da ukrepa, ko je odkril napako. “Dokumenti iz tistega časa kažejo, da pravno ni bilo jasno, kaj lahko storijo. Zato bomo na sodišču poskušali dokazati, da ni podlage za odškodnino in da je zadeva v vsakem primeru zastarala,” je dejal za AP pred začetkom sojenja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje