Zaostrovanje med Evropo in Rusijo: "Žal to nevarno meji na konflikt"

Estonsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da se bo zaradi ruske kršitve njenega zračnega prostora v ponedeljek na zahtevo Talina na izrednem zasedanju sešel Varnostni svet ZN. To je prvič v 34 letih članstva Estonije v ZN, da je ta država uradno zahtevala izredno zasedanje VS ZN, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"V ponedeljek se bo Varnostni svet ZN sešel na izrednem zasedanju v odgovor na predrzno rusko kršitev estonskega zračnega prostora v petek," je v sporočilu za javnost zapisalo estonsko zunanje ministrstvo.

Po besedah zunanjega ministra Margusa Tsahkne je kršitev "del širšega vzorca eskalacije s strani Rusije, tako regionalno kot globalno". "Takšno vedenje zahteva mednarodni odgovor," je dodal.

Po navedbah Talina so tri ruska bojna letala MiG-31 v petek kršila zračni prostor Estonije. Slednja se je kmalu za tem zavzela za okrepitev političnega in gospodarskega pritiska na Moskvo, premier Kristen Michal pa je tudi naznanil aktivacijo 4. člena severnoatlantske pogodbe o nujnem posvetovanju članic Nata.

Rusko obrambno ministrstvo je v petek zanikalo obtožbe, da so ruski lovci kršili zračni prostor Estonije. Kot je dodalo, so letala delovala v skladu z mednarodnimi predpisi o zračnem prostoru.

V nedeljo zvečer se je zgodil nov incident, poorča Guardian. Dve nemški lovski letali Eurofighter sta bili preusmerjeni, da nad Baltskim morjem prestrežeta rusko izvidniško letalo Il-20M. To je po navedbah nemških letalskih sil izklopilo transponderje in ignoriralo pozive k vzpostavitvi stika. Letali Eurofighter sta vzleteli z letalske baze Rostock-Laage, da bi prestregli rusko vojaško letalo, ki je letelo v mednarodnem zračnem prostoru.

Naraščajoča napetost na vzhodnem krilu Nata

Na vzhodnem krilu Nata zadnje čase sicer prihaja do vse večjih napetosti. Estonija je po Poljski in Romuniji tretja članica Nata, ki je v zadnjih tednih poročala o domnevni kršitvi zračnega prostora z ruskimi letali in brezpilotniki.

Poljska vojska je prejšnji teden sporočila, da je sestrelila najmanj tri ruske drone, premier Donald Tusk pa je dejal, da so zabeležili 19 dronov, ki so vstopili v poljski zračni prostor. Rusija vztraja, da incident ni bil nameren. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da "ni bilo načrtov" za napad na objekte na poljskih tleh.

Predstavniki Belorusije, tesne ruske zaveznice, so dejali, da so droni, ki so vstopili v poljski zračni prostor, tja zašli po nesreči, potem ko so bile njihove navigacijske naprave motene.

Nekaj dni pozneje je romunsko obrambno ministrstvo sporočilo, da je zaznalo ruski dron, v času, ko sta dva romunska lovca F-16 nadzirala romunsko-ukrajinsko mejo. Ministrstvo je dodalo, da je dron pozneje izginil z radarja.

Ruski veleposlanik v Romuniji Vladimir Lipajev, ki ga je romunsko zunanje ministrstvo zaradi vdora drona v romunski zračni prostor poklicalo na pogovor, je sporočil, da vsa dejstva kažejo, da je šlo za namerno provokacijo režima v Kijevu.

Krepitev evropske obrambe

V petek sta v okviru okrepljene Natove misije zračne obrambe, imenovane Vzhodna straža, na svoj prvi Natov polet nad Poljsko poletela tudi britanska lovca.

V zadnjih dneh je več evropskih voditeljev poudarilo nujnost močne obrambe proti ruski grožnji.

Finski predsednik Alexander Stubb je dejal, da bi varnostna jamstva za Ukrajino, o katerih razpravlja tako imenovana koalicija voljnih, prisilila evropske države, ki so se k jamstvom zavezale, da se borijo proti Rusiji, če bi Moskva v prihodnje znova sprožila vojaško akcijo proti Ukrajini, je poročal Guardian.

Po besedah češkega predsednika Petra Pavla pa bi se moral Nato ustrezno odzvati na ruske kršitve zračnega prostora, tudi s sestrelitvijo ruskih letal. "Rusija bo zelo hitro spoznala, da je naredila napako in prestopila sprejemljive meje. Žal to nevarno meji na konflikt, toda popuščanje zlu preprosto ni možnost," je poročanje češke tiskovne agencije povzel Associated Press.