Menu Item
Rusija je šestim diplomatom na britanskem veleposlaništvu v Moskvi odvzela akreditacije, potem ko jih je obtožila vohunjenja. Velika Britanija naj bi po besedah ruske varnostne službe FSB namreč usklajevala zaostrovanje "vojaških razmer" in želela zagotoviti strateški poraz Rusije v vojni z Ukrajino. Poteza sledi četrtkovi napovedi ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, da bi ZDA po potrebi prilagodile vojaško podporo Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da bi to pomenilo razširitev konflikta.
Rusija je šestim britanskim diplomatom, ki jih je obtožila vohunjenja, odvzela akreditacije, poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema BBC. Tamkajšnja varnostna služba FSB trdi, da so vohunske in sabotažne dejavnosti šesterice ogrožale varnost države. Poudarjajo, da so v preteklosti izvedli več “neprijateljskih dejanj”.
FSB trdi, da ima dokumente, iz katerih je razvidno, kako je Velika Britanija prek svojega zunanjega ministrstva usklajevala “zaostrovanje političnih in vojaških razmer”. Po poročanju britanskega Guardiana naj bi ministrstvo želelo zagotoviti strateški poraz Rusije v vojni z Ukrajino.
Ruska državna televizija je objavila imena in fotografije omenjenih šestih diplomatov. Ob tem FSB sporoča še, da bo tudi druge britanske diplomate pozval k predčasni vrnitvi v domovino, če bo ugotovil vpletenost v podobne aktivnosti.
Britansko ministrstvo za zunanje zadeve je obtožbe FSB označilo za “popolnoma neutemeljene”. Potrdili so, da so akreditacije šestim diplomatom preklicali že avgusta, po tem ko je Združeno kraljestvo sprejelo ukrepe proti rusko vodenim aktivnostim v Evropi in Britaniji. “Pri zaščiti naših nacionalnih interesov se ne bomo opravičevali,” so zapisali.
Kakšna bo naslednja Putinova poteza?
Odločitev sledi besedam ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, ki je v četrtek v Varšavi dejal, da bodo ZDA po potrebi prilagodile svojo vojaško podporo Ukrajini. S tem je deloma pritrdil prošnjam Kijeva, naj jim zveza Nato dovoli uporabo ameriškega orožja dolgega dosega.
Ruski predsednik Vladimir Putin je na to dejal, da bi se Zahod s takšno potezo neposredno vključil v vojno z Ukrajino. V tem primeru bo Moskva po Putinovih besedah sprejela “ustrezne odločitve”, je dejal za rusko državno televizijo. “Gre za njihovo neposredno udeležbo. In to seveda povsem spremeni bistvo in naravo konflikta,” je še dejal.
Na Putinove pozive se je že odzval tudi britanski premier Keir Starmer. Odvrnil mu je, da je Rusija tista, ki je začela vojno, in da jo lahko v vsakem trenutku tudi zaključi.
Starmer se bo danes mudil v Washingtonu, kjer bo z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom na vrhu v Beli hiši razpravljal o morebitni uporabi omenjenih raket v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov sicer po poročanju Politica ocenjuje, da je srečanje med Bidnom in Keirom le formalnost, dogovor pa da je že sklenjen.
Kot v analizi piše BBC, mora Zahod zdaj pretehtati, ali Putin pri svoji napovedi blefira. Podobno je namreč napovedal tudi pri dobavi tankov in bojnih letal F-16, a svojih napovedi do zdaj še ni uresničil. Obstaja možnost, da se Putin ne bi maščeval na bojišču, temveč bi udarec vrnil s kibernetskimi napadi. Ti so bili v zadnjih mesecih precej pogosti – tudi na evropske institucije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje